Is podcast
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

info politika EU NSi SLS SDS ELS ep

8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 8. 2022
Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

VEČ ...|8. 8. 2022
Andreja Barat: Poletje v Svobodi!

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

Andreja Barat

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|1. 8. 2022
Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

VEČ ...|1. 8. 2022
Rajko Podgoršek: Golobovi skoraj kot Janševi, mediji pa glancajo njihovo podobo

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 7. 2022
Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

komentar politika družba energija ekonomija

Komentar Domovina.je

Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

VEČ ...|25. 7. 2022
Čaka nas reguliran dvig cen v smislu socialistične ekonomije

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

dr. Štefan Šumah

komentar politika družba energija ekonomija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 7. 2022
Rajko Podgoršek: Ali je revanšistični antijanšizem postal uradna ideologija slovenske države?

Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek: Ali je revanšistični antijanšizem postal uradna ideologija slovenske države?

Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Ali je revanšistični antijanšizem postal uradna ideologija slovenske države?

Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|18. 7. 2022
Rajko Podgoršek: Ali je revanšistični antijanšizem postal uradna ideologija slovenske države?

Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rajko Podgoršek

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 7. 2022
Federico V. Potočnik: Interventni zakon v zdravstvu nad velike probleme z majhnimi obliži, nepoštenosti pa ostajajo

V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.

Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.

S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Federico V. Potočnik: Interventni zakon v zdravstvu nad velike probleme z majhnimi obliži, nepoštenosti pa ostajajo

V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.

Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.

S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba zdravstvo

Komentar Domovina.je

Federico V. Potočnik: Interventni zakon v zdravstvu nad velike probleme z majhnimi obliži, nepoštenosti pa ostajajo

V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.

Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.

S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|11. 7. 2022
Federico V. Potočnik: Interventni zakon v zdravstvu nad velike probleme z majhnimi obliži, nepoštenosti pa ostajajo

V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.

Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.

S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Federico V. Potočnik

komentar politika družba zdravstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 7. 2022
Rok Frelih: Zakaj Slovenci ne maramo vojske?

“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.

A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih: Zakaj Slovenci ne maramo vojske?

“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.

A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Rok Frelih: Zakaj Slovenci ne maramo vojske?

“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.

A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|4. 7. 2022
Rok Frelih: Zakaj Slovenci ne maramo vojske?

“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.

A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rok Frelih

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentar politika družba slovenija domovina

Komentar Domovina.je

Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar politika družba slovenija domovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

komentar politika družba Ukrajina Rusija ZDA EU

Komentar Domovina.je

Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Dr. Andrej Fink

komentar politika družba Ukrajina Rusija ZDA EU

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Dr. Andrej Fink

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Roman Vučajnk

komentar

Naš pogled

VEČ ...|9. 8. 2022
Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Prepir gre na dopust

Smo v času sezonske selitve narodov, ki v poletnih močno zaznamuje tudi našo prometno realnost. Včasih med potjo v službo opazujem neskončne kolone vozil v katerih se ljudje iz celotne Evrope skozi slovenski prometni lijak pretakajo nekam tja na jug, oddihu in poletnim sanjam naproti. In ko se tako, stoječ v koloni, čudim obsegu te migracije ter poskušam doumeti kaj vse poganja in na kaj vse vpliva ta sezonski pojav, si v igri kratkočasja poskušam predstavljati kakšna so, seveda namišljena, življenja in zgodbe mimoidočih.

Tako je svoje poletno razmišljanje začel Andrej Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Andrej Jerman

komentardopustpoletjepočitnicepotovanjeprepir

Zgodbe za otroke

VEČ ...|17. 8. 2022
Sivi prijatelj

Spoznajte kaj sta skupnega sta v življenju sv. Janeza Boska imela kuža in angel varuh. Zanimiva zgodba o Božji previdnosti, pa tudi o falotih.

Sivi prijatelj

Spoznajte kaj sta skupnega sta v življenju sv. Janeza Boska imela kuža in angel varuh. Zanimiva zgodba o Božji previdnosti, pa tudi o falotih.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. avgust 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. avgust 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|16. 8. 2022
Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Kardinal Tomaš Špidlik: Profesor Ulipispirus

Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam. To so zadnje besede kardinala Tomáša Špidlika, svetovno znanega strokovnjaka za vzhodno krščanstvo, ki ga s Slovenci tesno povezuje Center Aletti.

Že od mladosti je patra Špidlika zaznamovala ljubezen do literature in iz te drže so zrasle pravljice, ki na svež in neposreden način prinašajo življenjske resnice. Tri takšne zgodbe, ki so zbrane v knjigi z naslovom Profesor Ulipispirus (založba Ognjišče), smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Ritem srca

VEČ ...|19. 8. 2022
TobyMac - Life After Death

Tokrat smo se posvetili novemu albumu TobyMac-a, ki nosi pomenljiv naslov: Life After Death – Življenje po smrti. Pomenljiv pa zato, ker je oktobra 2019 v starosti 21 let umrl njegov najstarejši sin Truett. TobyMac pravi, da je tako novi album nekakšna pot: iz žalovanja v svetlobo upanja in vere – tudi v ponovno snidenje s pokojnim sinom.

V oddaji smo slišali:

  • TobyMac (feat. Sheryl Crow) - Promised Land
  • TobyMac - 21 Years
  • TobyMac - Help Is On The Way
  • TobyMac (feat. Blessing Offor) - The Goodness
  • TobyMac - Im Sorry (Lament)

TobyMac - Life After Death

Tokrat smo se posvetili novemu albumu TobyMac-a, ki nosi pomenljiv naslov: Life After Death – Življenje po smrti. Pomenljiv pa zato, ker je oktobra 2019 v starosti 21 let umrl njegov najstarejši sin Truett. TobyMac pravi, da je tako novi album nekakšna pot: iz žalovanja v svetlobo upanja in vere – tudi v ponovno snidenje s pokojnim sinom.

V oddaji smo slišali:

  • TobyMac (feat. Sheryl Crow) - Promised Land
  • TobyMac - 21 Years
  • TobyMac - Help Is On The Way
  • TobyMac (feat. Blessing Offor) - The Goodness
  • TobyMac - Im Sorry (Lament)

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Kolokvij

VEČ ...|19. 8. 2022
Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Rafo Pinosa

Kjer so mladi v stiskah, je že desetletja sredi med njimi salezijanec Rafo Pinosa. V sklopu pobude Fundacije don Bosko je spregovoril o krizah, ki jih doživljajo mladi v današnjem času in svetu.

Marjan Bunič

mladipomočstiskakrizapogovor

Petkov večer

VEČ ...|19. 8. 2022
Sašo Avsenik o Festivalu Avsenik

V Petkovem večeru so zvenele uspešnice bratov Avsenik. Gostili smo Saša Avsenika, predstavili prihajajoči Festival Avsenik in kramljali o lepoti glasbe, bogastvu izročila in izjemnem delu predhodnikov, ki so tlakovali pot, ki je bleščeča še danes. 

Sašo Avsenik o Festivalu Avsenik

V Petkovem večeru so zvenele uspešnice bratov Avsenik. Gostili smo Saša Avsenika, predstavili prihajajoči Festival Avsenik in kramljali o lepoti glasbe, bogastvu izročila in izjemnem delu predhodnikov, ki so tlakovali pot, ki je bleščeča še danes. 

Radio Ognjišče

Sašo AvsenikAnsambel AvsenikFestival AvsenikAvsenikglasbainfoinfokulturaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|19. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 19. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan