Jure in Izidor sta prispela v Burundi
Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.
27. 6. 2019
Jure in Izidor sta prispela v Burundi
Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.

Jure Sešek

VEČ ...|27. 6. 2019
Jure in Izidor sta prispela v Burundi
Na povabilo Slovenske Karitas in v sodelovanju z Misijonskim središčem Slovenije sta se Izidor in Jure odpravila k misijonarkama s. Bogdani Kavčič in s. Vesni Hiti v Burundi.

Jure Sešek

Burundi 2019

Dogodki

VEČ ... |
Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

silvestrovofrančiškovo jubilejno leto

Dogodki

Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

VEČ ...|31. 12. 2025
Silvestrski program: »V Frančiškovem duhu v novo leto«

Vstopili smo v Frančiškovo jubilejno leto (800 let od smrti sv. Frančiška Asiškega, † 3. oktober 1226). Osnovno vodilo silvestrske oddaje je bilo: »Sv. Frančišek vstopa v naše domove, sobe in bolniške postelje, da bi z nami preživel zadnje ure leta, nas tolažil in blagoslovil za novo leto.« V njem so sodelovali številni Frančiškovi bratje in sestre, ki so razmišljali na vprašanja radijskih sodelavcev. V novo leto smo vstopili z molitvijo, ki so jo vodili provincialni ministri vseh treh Frančiškovih redov.

Blaž Lesnik

silvestrovofrančiškovo jubilejno leto

Dogodki

VEČ ... |
S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

duhovnostpapež

Dogodki

S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

VEČ ...|30. 12. 2025
S. Božena Kutnar o pogledu na sveto leto

Konec leta je priložnost za pogled nazaj. Da ovrednotimo, kar smo živeli in v mošnjiček srca shranimo tisto dobro, ki nas bo vodilo naprej. Lep spomin, dobrota sočloveka ali novo spoznanje. To velja tudi za sveto leto, jubilej 2025, ki ga je razglasil papež Frančišek in naprej vodil papež Leon. Z narodno delegatko za sveto leto s. Boženo Kutnar smo se pogovarjali o tem, kako je to leto doživela sama in kaj želi izpostaviti kot dobro.

Radio Ognjišče

duhovnostpapež

Dogodki

VEČ ... |
Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

gala koncertglasba

Dogodki

Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

VEČ ...|30. 11. 2025
Gala koncert Radia Ognjišče 2025

Nastopili so: Eva Boto, Anika Horvat, Manca Špik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Domen Kljun, Matej Šoklič, Kvatropirci, Ansambel Vihar in SOS kvintet.

Med pevkami in pevci so bili tudi radijski sodelavci: Manca Hribar, Petra Stopar, Jakob Čuk, Marjan Bunič in Andrej Jerman.

Pevce je spremljal spremljevalni ansambel, ki so ga sestavljali zelo priznani glasbeniki: Jure Rozman (bobni), Anže Langus Petrović (bas), Tine Lustek (akust. kitara), Robert Pikl (elek. Kitara) in Boštjan Grabnar (klaviature).

Pevkam in pevcem so bili v pomoč tudi t. i. spremljevalni vokali: Manca Hribar, Urša Sešek, Marjan Bunič in Jure Sešek.

Radio Ognjišče

gala koncertglasba

Dogodki

VEČ ... |
Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

dobrodelnostdobrotadarujmo

Dogodki

Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

VEČ ...|26. 11. 2025
Klic dobrote 2025

Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.

Radio Ognjišče RTV

dobrodelnostdobrotadarujmo

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

VEČ ... |
Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Orgelski koncert.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

VEČ ... |
Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Nagovor s. Božena_Kutnar in škof Jurij Bizjak.

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.

VEČ ... |
Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.

Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Gregorjanski koral

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

VEČ ... |
Himna svetega leta

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Himna svetega leta

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Himna svetega leta

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

VEČ ...|21. 11. 2025
Himna svetega leta

V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.

Radio Ognjišče

Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025

Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma

Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.

Blaž Lesnik

gorniški filmgoreplaninstvoPlaninski vestnikzgodovinanarava

Za življenje

VEČ ... |
Doc. dr. Drago Jerebic: Ko dvignemo glas, je to naš osebni poraz

Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina

Doc. dr. Drago Jerebic: Ko dvignemo glas, je to naš osebni poraz

Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostmladizakondružinadružbapogovor

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Napovedan protest. Kako stanje v kmetijstvu vpliva na mlade prevzemnike?

Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih. 

Napovedan protest. Kako stanje v kmetijstvu vpliva na mlade prevzemnike?

Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ... |
Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Milan Bučar: Žitno klasje Pšenične Police

Poslušate lahko predstavitev romana Milana Bučarja z naslovom Žitno klasje Pšenične Police. V tem zgodovinskem delu, ki je nastalo na osnovi pogovorov med domačini, avtor strne predvojno, medvojno in povojno zgodovino kraja in okolice. Milan Bučar je že kot otrok poslušal, kaj so se naskrivaj pogovarjali domačini medtem, ko se bedeli pri mrliču. Pogovore si je vneto zapisoval in ob 70 letnici se je odločil, da jih objavi v knjigi. Povedane zgodbe, velikokrat tragične, se ne vklapljajo v junaško partijsko zgodovino, kot jo poznamo. 

Jože Bartolj

spominpolitikaŽitno klasje Pšenične PoliceMilan Bučar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
O iskanju zaklada pod vrhom Bogatina

V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.

O iskanju zaklada pod vrhom Bogatina

V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti

V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike? 

Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja

Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.

Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja

Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.

Jože Bartolj

kulturaglasbaLjudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega poljaMartina HorvatKomorni zbor Glasis

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 3. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovina

Svetovalnica

VEČ ... |
Pripravljeni in opremljeni za varno pot v gore

V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Pripravljeni in opremljeni za varno pot v gore

V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravagore