Duhovni nagovor za 1. postno nedeljo je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Duhovni nagovor za 1. postno nedeljo je pripravil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Duhovni nagovor
»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
»Vstal je, vzel otroka in njegovo mater in prišel v Izraelovo deželo« (Mt 2,21)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
Nagovoril nas je upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Na četrto adventno nedeljo smo prižgali četrto svečko na adventnem venčku, kar pomeni, da se naša adventna prenova in pričakovanje gospodovega rojstva bliža svojemu vrhuncu. To razdeva tudi božja beseda današnje nedelje, ki jo oznanja prerok Izaija in z njim apostol Pavel.
Duhovni nagovor
Nagovoril nas je upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Na četrto adventno nedeljo smo prižgali četrto svečko na adventnem venčku, kar pomeni, da se naša adventna prenova in pričakovanje gospodovega rojstva bliža svojemu vrhuncu. To razdeva tudi božja beseda današnje nedelje, ki jo oznanja prerok Izaija in z njim apostol Pavel.
Duhovni nagovor
»Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni.« (Mt 11,5)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
»Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni.« (Mt 11,5)
Duhovni nagovor je pripravil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek.
Duhovni nagovor
Nagovor upokojenega celjskega škofa Stanislava Lipovška.
Duhovni nagovor
Nagovor upokojenega celjskega škofa Stanislava Lipovška.
Duhovni nagovor
Mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl nas je nagovoril ob začetku letošnjega adventa.
Duhovni nagovor
Mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl nas je nagovoril ob začetku letošnjega adventa.
Duhovni nagovor
»In govoril je: ‚Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!‘« (Lk 23,42)
Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Duhovni nagovor
»In govoril je: ‚Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!‘« (Lk 23,42)
Duhovni nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.
Duhovni nagovor
Nadškof govori o Lateranski baziliki, njeni zgodovini in pomenu v krščanstvu. Poudarja preganjanje kristjanov, vlogo cesarja Konstantina ter enotnost in povezavo med cerkvami in skupnostjo vernikov.
Duhovni nagovor
Nadškof govori o Lateranski baziliki, njeni zgodovini in pomenu v krščanstvu. Poudarja preganjanje kristjanov, vlogo cesarja Konstantina ter enotnost in povezavo med cerkvami in skupnostjo vernikov.
Duhovni nagovor
Nadškof razlaga pomen dneva spomina vseh vernih rajnih, poudarja hvaležnost in odnos do pokojnih. Obravnava ključne nauke Svetega pisma o smrti kot prehodu, ter pomembnost molitve in skupnosti pri ohranjanju povezave z njimi
Duhovni nagovor
Nadškof razlaga pomen dneva spomina vseh vernih rajnih, poudarja hvaležnost in odnos do pokojnih. Obravnava ključne nauke Svetega pisma o smrti kot prehodu, ter pomembnost molitve in skupnosti pri ohranjanju povezave z njimi
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki na Švedskem so letošnje božične praznike obhajali s slovenskim dušnim pastirjem Zvonetom Podvinskim, ki nam je povedal, da so letos polnočnico lahko obhajali v Göteborgu in sicer v dvorani Janeza Pavla II. Rojakom sta se pri praznovanju pridružila dva študenta, ki sta v Göteborg prišla preko programa Erasmus. Zbrali so se na praznik svetega Štefana, zapeli slovensko himno, nazdravili Sloveniji, da bi bilo več enotnosti v našem narodu. Na nedeljo Svete družine pa so svete maše in srečanja po njih potekali v Stockholmu, Eskilstuni in Köpingu.
Naš pogled
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Naš gost
Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.
Komentar tedna
Danes je praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Le dva dneva sta minila od tedaj, ko smo še sedeli v šolskih klopeh. Je takrat že kaj dišalo po tem prazniku? Je stekla beseda o njem? Smo učence spodbudili, jih povabili in zapeljali v pogovor o časih, ki so bili za nas, Slovence, tako zelo pomembni in odločilni?
Komentar je pripravila članica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Marija Pisk.
Duhovna misel
Neka dežela je bila gosto poseljena, gospodarsko bogata, kulturno razvita in tehnološko napredna. Njeni prebivalci pa so bili razdeljeni na dve ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Kulturni utrinki
V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poklicala je poslušalka, ki jo je zanimalo, zakaj testo za pico pri valjanju skoči nazaj oziroma skupaj - je pretrdo ali premalo vzhajano. Sestra Nikolina pravi, da pazimo, da je testo prijetno mehko in nato dobro vzhajano. Nato ga razvaljamo. Pekač pa namažemo bodisi z maslom ali pa z mastjo - z gosto, trdo maščobo, ne z oljem. Testo potisnemo do roba pekača in ne bo drselo skupaj. Lahko se peče tudi na peki papirju.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije.