Gospodovo razglašenje
Praznik Gospodovega razglašenja nadaljuje naše praznovanje božične skrivnosti, tudi v času, ko je svet že večinoma pogasil praznične luči in pospravil božične okraske. Modri so bili po besedah pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je bil njihov velik častilec in sledilec, možje nemirnega srca, možje pričakovanja, iskalci Boga na poti … Tako svoj praznični nagovor začenja celjski škof Maksimilijan Matjaž. Prisluhnite mu v celoti.
6. 1. 2023
Gospodovo razglašenje
Praznik Gospodovega razglašenja nadaljuje naše praznovanje božične skrivnosti, tudi v času, ko je svet že večinoma pogasil praznične luči in pospravil božične okraske. Modri so bili po besedah pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je bil njihov velik častilec in sledilec, možje nemirnega srca, možje pričakovanja, iskalci Boga na poti … Tako svoj praznični nagovor začenja celjski škof Maksimilijan Matjaž. Prisluhnite mu v celoti.
VEČ ...|6. 1. 2023
Gospodovo razglašenje
Praznik Gospodovega razglašenja nadaljuje naše praznovanje božične skrivnosti, tudi v času, ko je svet že večinoma pogasil praznične luči in pospravil božične okraske. Modri so bili po besedah pokojnega zaslužnega papeža Benedikta XVI., ki je bil njihov velik častilec in sledilec, možje nemirnega srca, možje pričakovanja, iskalci Boga na poti … Tako svoj praznični nagovor začenja celjski škof Maksimilijan Matjaž. Prisluhnite mu v celoti.
Duhovni nagovor
VEČ ...|20. 4. 2024
4. velikonočna nedelja - nedelja dobrega pastirja
“Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.” (Jn 10, 14)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
Duhovni nagovor
4. velikonočna nedelja - nedelja dobrega pastirja
“Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene.” (Jn 10, 14)
Duhovni nagovor je pripravil novomeški škof msgr. Andrej Glavan.
VEČ ...|20. 4. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|14. 4. 2024
Tretja velikonočna nedelja
Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
Duhovni nagovor
Tretja velikonočna nedelja
Velika noč praznuje Kristusovo vstajenje in prinaša upanje ter notranji mir. Vera je ključnega pomena za občutenje velikonočnega veselja, saj Kristusovo odrešenje grehov daje upanje in smisel vernikom. S tem je tudi premagal smrt, kar je temelj krščanske vere. Smrt je bila vedno skrivnost, ki jo je težko razumeti, vendar Kristusova vstajenje daje upanje v večno življenje in osmišlja naše življenje na Zemlji.
VEČ ...|14. 4. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|7. 4. 2024
Bela nedelja
Bela nedelja je simbol preobrazbe v Božje otroke. Papež Janez Pavel II. je nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje spreminja srca in je ključno za širjenje krščanstva. Papež poziva k veri v Jezusa in spreminjanju sveta.
Duhovni nagovor
Bela nedelja
Bela nedelja je simbol preobrazbe v Božje otroke. Papež Janez Pavel II. je nedeljo razglasil za nedeljo Božjega usmiljenja. Božje usmiljenje spreminja srca in je ključno za širjenje krščanstva. Papež poziva k veri v Jezusa in spreminjanju sveta.
VEČ ...|7. 4. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|31. 3. 2024
Velika noč - osrednji praznik krščanstva
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
Duhovni nagovor
Velika noč - osrednji praznik krščanstva
Velika noč je pomemben praznik krščanstva, saj simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Gre za dogodek, ki je ključnega pomena za vero in upanje kristjanov, saj predstavlja zmago življenja nad smrtjo. Ob omembi Velike noči se pogosto primerja z Božičem, praznikom Jezusovega rojstva, ki je morda bolj priljubljen zaradi lažje verjetnosti samega rojstva. Velika noč pa zahteva globljo vero in sprejemanje vstajenja, kot nekaj unikatnega in nepredstavljivega.
VEČ ...|31. 3. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|23. 3. 2024
Cvetna nedelja
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na cvetno nedeljo.
Duhovni nagovor
Cvetna nedelja
Vabljeni k poslušanju duhovnega nagovora na cvetno nedeljo.
VEČ ...|23. 3. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|16. 3. 2024
5. postna nedelja - tiha - papeška nedelja
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Duhovni nagovor
5. postna nedelja - tiha - papeška nedelja
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
VEČ ...|16. 3. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|9. 3. 2024
4. postna nedelja
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Duhovni nagovor
4. postna nedelja
VEČ ...|9. 3. 2024
Duhovni nagovor
VEČ ...|3. 3. 2024
3. postna nedelja
Nagovor je pripravil upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.
Duhovni nagovor
3. postna nedelja
VEČ ...|3. 3. 2024
Priporočamo
|
Aktualno
Lahko noč, moj angel
VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa
Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …
Komentar tedna
VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kmetijska oddaja
VEČ ...|21. 4. 2024
O podnebni sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice in pozebi
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Moja zgodba
VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Za življenje
VEČ ...|20. 4. 2024
Vrednote v zakonu
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Radijski misijon 2024
VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kulturni utrinki
VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Spominjamo se
VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|24. 4. 2024
Pica
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
Svetovalnica
VEČ ...|24. 4. 2024
Sadno drevje po pozebi
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.