Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Naš gost

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Svetovalnica

VEČ ...|17. 5. 2024
Gasilci in njihove dejavnosti ter širina pomoči soljudem

Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije. 

Gasilci in njihove dejavnosti ter širina pomoči soljudem

Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije. 

svetovanjedružba

Svetovalnica

Gasilci in njihove dejavnosti ter širina pomoči soljudem

Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije. 

VEČ ...|17. 5. 2024
Gasilci in njihove dejavnosti ter širina pomoči soljudem

Ob godu sv. Florijana, četrtem maju, zavetniku gasilcev, smo tudi ob številnih aktualnih gasilskih dogodkih, govorili o njihovi vlogi, kje vse pomagajo in kdaj jih pokličemo na pomoč, kaj lahko za varnost pred požari in drugimi nesrečami naredimo sami ter kako za vstop med gasilske vrste navduševati mlade? V studiu smo gostili Janka Cerkvenika, predsednika Gasilske Zveze Slovenije. 

Nataša Ličen

svetovanjedružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

izobraževanjepodjetništvomladikulinarika

Ni meje za dobre ideje

Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

VEČ ...|16. 5. 2024
Kulinarična ustvarjalnost Zale Pungeršič, Master Chef 2023

Kulinarika je vsakodnevno ustvarjanje. Kako se priprave jedi loteva zmagovalka kulinaričnega izziva MasterChef 2023 Zala Pungeršič, ki je poskrbela za lačne tudi na festivalu Ritem srca 2024, s tem pa gotovo še dodala k nepozabni festivalski izkušnji, smo jo vprašali v krajšem pogovoru.  

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvomladikulinarika

Via positiva

VEČ ...|16. 5. 2024
Od kod negativni prizvok o nevladnih organizacijah in širše vlogi civilne družbe?

Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka. 

Od kod negativni prizvok o nevladnih organizacijah in širše vlogi civilne družbe?

Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka. 

družbaizobraževanjeodnosipogovorpolitika

Via positiva

Od kod negativni prizvok o nevladnih organizacijah in širše vlogi civilne družbe?

Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka. 

VEČ ...|16. 5. 2024
Od kod negativni prizvok o nevladnih organizacijah in širše vlogi civilne družbe?

Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc s Socialne akademije sta na osnovi dobljenih podatkov raziskave o razumevanju vloge civilne družbe in nevladnih organizacij, ki dobivajo negativni prizvok, opisala ozadje takšnega mišljenja. Zdi se, da imamo katoličani s tem pojmom kar nekaj »težav«. Pa je to smiselno? Ali ni civilna družba osnovna prvina demokracije? Od kod strahovi, predsodki, tudi zatiskanje oči pred dejstvom, da smo za sedanje razmere soodgovorni, in kakšne so možne rešitve?, so nekatera izhodišča družbeno odgovornega premisleka. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

kulturadediščinaizročiloizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|11. 5. 2024
Marko Juhant

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme. 

Marko Juhant

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme. 

vzgojaodnosidružbamladipogovor

Za življenje

Marko Juhant

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme. 

VEČ ...|11. 5. 2024
Marko Juhant

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosidružbamladipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 5. 2024
Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

izobraževanjepodjetništvodružbapolitika

Ni meje za dobre ideje

Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

VEČ ...|9. 5. 2024
Uporabi svoj glas!

Z Alenko Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta smo ob Dnevu Evrope osvetlili skupnost narodov, združenih v Evropsko unijo. Vprašali smo jo, zakaj je EU dobra ideja, kje dobimo ključne informacije o delu Evropskega parlamenta in ostalih institucij skupne Evrope.   

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružbapolitika

Via positiva

VEČ ...|9. 5. 2024
Manca Košir: Srce utripa z več ali manj ljubezni, in lažje umremo, če je te ljubezni več.

Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.  

Manca Košir: Srce utripa z več ali manj ljubezni, in lažje umremo, če je te ljubezni več.

Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.  

odnosipogovordružbaduhovnostspomin

Via positiva

Manca Košir: Srce utripa z več ali manj ljubezni, in lažje umremo, če je te ljubezni več.

Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.  

VEČ ...|9. 5. 2024
Manca Košir: Srce utripa z več ali manj ljubezni, in lažje umremo, če je te ljubezni več.

Manca Košir je s svojim vsestranskim javnim delovanjem, številnimi knjižnimi deli in z zgledom - posebej močno je bilo njeno prostovoljstvo in ambasadorstvo pri Društvu Hospic, širila sporočili ljubezni in polnosti življenja. na radiu Ognjišče smo se z njo srečali zadnjič konec oktobra leta 2023, dan po zemeljskem slovesu od nje, smo pogovor ponovili.  

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaduhovnostspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|15. 5. 2024
Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

Referendum o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Pripravili smo prvo soočenje pred referendumom o možnosti uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. K pogovoru smo povabili tako predlagatelja zakona dddr. Andreja Pleterskega, kot tudi zagovornika svetosti življenja p. dr. Tadeja Strehovca. Slišali ste lahko stališča različnih zdravnikih organizacij in civilne družbe. Doživljanje v zadnjem obdobju življenja in v trenutkih različnih oblik stisk sta v studiu približala voditeljica Ljubhospica Tatjana Fink ter psihiater Marko Pišljar.

Marjana Debevec

politikaživljenjeevtanazijareferendumsoočenje

Moja zgodba

VEČ ...|19. 5. 2024
Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Spominska slovesnost ob dnevu spomina na žrtve komunizma

V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative  Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.

Jože Bartolj

spominpolitikadan spomina na žrtve komunizmaMitja Ferenc

Komentar tedna

VEČ ...|17. 5. 2024
Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Vračanje v poganstvo in totalitarizem

Za prvi maj je zagorelo veliko kresov. Pridružujem se trditvam, da se je tisti večer število zažigalnic odpadkov v Sloveniji zelo pomnožilo. Kajti ponekod je bil zaradi kresov, na katerih so kurili vse mogoče, zelo slab zrak. Sprašujem se, kje so bili tisti naravovarstveniki, ki so izražali svojo skrb za ohranjevanje narave ob napisih JEZUS. Ob prvomajsko slabem zraku so molčali. Tudi proslav je bilo precej. Vedno znova sem pozoren na ono na Rožniku (levo usmerjen italijanski publicist je zapisal na Krožniku). In vedno znova občudujem ljubljanskega župana, kako leto za letom javno vleče za nos množico, ki pride na tisto ljubljansko vzpetino. So res tako neuke ovčice, da se mu dajo vleči za nos? Naj se zaradi pomanjkanja prostora ustavim samo pri dveh povedih iz govora ljubljanskega glavarja. »Kapitalizmu na svetu ni dolgega obstoja.« Če prav razumem, ga bo v nekaj letih konec. Komaj čakam ta dan, ko bom gledal, kako Jankoviću in njegovi družini nacionalizirajo premoženje in bogastvo, ki so si ga pridobili v času kapitalizma.  

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Zgodbe za otroke

VEČ ...|20. 5. 2024
Cha Anre Mai Sen

Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.

Cha Anre Mai Sen

Fantje, ki so končali šolanje so se podali v svet, da bi zaživeli samostojno življenje. Hoi si je želel iti v tujino in postati uspešen kuhar. To mu je tudi uspelo. Po mnogih letih se je vrnil v Vietnam in tam ustanovil gostinski izobraževalni center, da bi otrokom iz revnih družin po Majcnovem zgledu pomagal do izobrazbe.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Andrej MajcenBarbara KastelecTvoj talent šteje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 5. 2024
Majsko dobro delo dobro dene

Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.

Majsko dobro delo dobro dene

Slišali ste povabilo na radijske dogodke, romarski pozdrav s Poljske, pa tudi odmev na majsko akcijo Dobro delo dobro dene. Pozornost so dobile tudi besede papeža Frančiška o jezi, žalosti in lenobi.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 5. 2024
Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki