Rojaki iz Stuttgarta na svetoletnem romanju

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu. 

Moka za rezance

Kakšno moko priporočate za domače rezance, je poslušalka vprašala sestro Nikolino in ta je odgovorila: ostro moko,  suho, tip 400, še najboljša je neposredno iz mlina. Ostra suha moka se uporablja za vse testenine: za rezance za juho, široke rezance, za krpice, za ribano kašo itn. Priporočila je še, da testo dobro pregnetemo: ko ga prerežemo, mora biti tako enotno, brez vsake nianse, brez vsakega plamenčka. Pokrito mora počivati, da ostane vlažno, potem se lahko valja na roke. Če bomo valjali na strojček, mora biti še posebej trdo.  

Razstava arhivskih fotografij na Vrhniki

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Zakaj se kruh drobi?

Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj  kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.

Slovenci na plantažah kave v Braziliji

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.

Nužej Tolmaier in memoriam

V teh dneh se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Zato smo v tej oddaji obudili spomin na letos preminulega neumornega kulturnega delavca na avstrijskem Koroškem, Nužeja Tolmaierja, dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze in predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je avgusta umrl v 84. letu starosti.

Pesmi s Slovenske popevke 1965 in 1975

V oddaji z zimzeleno glasbo ste tokrat slišali nekaj odličnih pesmi s festivalov Slovenska popevka 1965 in 1975. 

0:00:58 IRENA KOHONT - ŠEL SI MIMO                   
0:05:40 Marjana Deržaj - Utrinek                             
0:09:13 BERTA AMBROŽ - LUČI LJUBLJANE                   
0:12:22 MARJANA DERŽAJ - V LJUBLJANO                    
0:15:09 MATIJA CERAR - PONOČNJAK                         
0:18:05 RAFKO IRGOLIČ - GOZDNA VILA                      
0:21:19 LIDIJA KODRIČ - KAR Z DRUGO PLEŠI TWIST
0:24:18 BETI JURKOVIČ - STOLPNE URE                      
0:27:02 MARJANA DERŽAJ IN BRACO KOREN - MI SM
0:30:24 TOMAŽ DOMICELJ - DANES BO SREČEN DAN 
0:32:52 ALENKA PINTERIČ - LUTKE                          
0:36:54 EDVIN FLISER - KJER SE NASMEH KONČA      
0:40:06 ELDA VILER - VRAČAM SE                            
0:43:26 MARJETKA FALK - ON JE REKEL SONCE          
0:46:40 EDVIN FLISER - MUAJA PEPKA                       
0:51:04 PEPEL IN KRI - DAN LJUBEZNI                       
0:55:12 MAJDA PETAN - PELJI ME NA TISTI KRAJ         
0:58:56 BRACO KOREN - PTICA VRH TRIGLAVA            
1:02:39 FRANE MILČINSKI-JEŽEK - KAPLJICA IN MOR
1:05:27 BELE VRANE - KAM SI NAMENJEN                    
1:09:16 Vlado Kreslin in Beltinska banda - Namesto koga  
1:14:03 MIHA DOVŽAN - CVETJE V JESENI                    
1:21:33 PINOCCHIO - ALI SO NEBESA                         
1:27:25 LADO LESKOVAR - VSE ROŽE SVETA 

Kostanjev domači prijatelj

Različne dobrote lahko pripravimo za praznične dni. Pri tem si lahko pri kakšnih sladicah, morda piškotih, pomagamo tudi s kostanjem, ki smo ga nabrali, naredimo še kakšen kostanjev nadev ali pa pri dodamo kostanj, da bodo piškoti, sladica malce drugačnega, boljšega okusa. Sestra Nikolina nam je povedala, kako naredimo sladico: kostanjev domači prijatelj. Miksamo 10 dag masla in15 dag sladkorja, vanili sladkor pridamo in 3 jajca. To dobro zmiksamo, da dobimo kremasto, bolj rahlo zmes. Posebej pripravimo si 26 dag pšenične ali pa pirine moke s pecilnim praškom in 5-6 dag orehov ali mandljev in 30 dag kostanja. Vse suhe sestavine premešamo, dodamo orehe (po želji še kakšno rozino). Nato napravimo gladko testo in iz njega oblikujemo štručke. Pečemo 30-40 minut. Ohlajene narežemo na debelino do pol centimetra.