<br />
<b>Warning</b>:  Undefined variable $avtor in <b>/var/www/html/index_cikel.php</b> on line <b>466</b><br />

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

O pridelavi hrane govoričijo ljudje, ki nikoli niso kmetovali

Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...

Robert Božič

komentarvizija 2040Ursula von der Leyen

Doživetja narave

VEČ ... |
Lovec na komete in astrofotograf na daljavo Rok Palčič

V zadnjih mesecih je ljubiteljske astronome na nebu razveseljeval komet Lemmon, ki se mu je kasneje pridružil še komet Swan. Oba je v objektiv ujel gost Zanimivosti nočnega neba astrofotograf Rok Palčič. Povedal je, zakaj ga navdušujejo kometi, kako je prišel do ideje za opazovanje in fotografiranje na daljavo in na kakšen način deluje njegov oddaljeni »Palčič observatorij« v Španiji. Ponovili smo osnove o kometih in se v Španijo preselili tudi s snovanjem načrtov za prihodnje leto, ki bo leto popolnega sončevega mrka.

Lovec na komete in astrofotograf na daljavo Rok Palčič

V zadnjih mesecih je ljubiteljske astronome na nebu razveseljeval komet Lemmon, ki se mu je kasneje pridružil še komet Swan. Oba je v objektiv ujel gost Zanimivosti nočnega neba astrofotograf Rok Palčič. Povedal je, zakaj ga navdušujejo kometi, kako je prišel do ideje za opazovanje in fotografiranje na daljavo in na kakšen način deluje njegov oddaljeni »Palčič observatorij« v Španiji. Ponovili smo osnove o kometih in se v Španijo preselili tudi s snovanjem načrtov za prihodnje leto, ki bo leto popolnega sončevega mrka.

Blaž Lesnik

astronomijakometvesoljenočno nebonaravaastrofotografijasončev mrk

Moja zgodba

VEČ ... |
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 3.del

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.

Iz pričevanja:

Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorjiumor Marko Natlačen

Svetovalnica

VEČ ... |
V kaj preobuti svoja vozila pred zimo?

Zima je pred vrati, z njo pa prihaja tudi čas za menjavo pnevmatik. Govorili smo z odgovornim urednikom Motorevije AMZS Blažem Poženelom o letošnjem testu zimskih pnevmatik. Med drugim so med 31 testiranimi pnevmatikami v dimenziji 225/40 R18 kar enajstim dodelili oceno ni priporočljivo, vse so iz nizkocenovnega razreda. Tudi o tem, zakaj ni pametno varčevati pri pnevmatikah in ali visoka cena res pomeni tudi visoko kakovost, smo spregovorili.

V kaj preobuti svoja vozila pred zimo?

Zima je pred vrati, z njo pa prihaja tudi čas za menjavo pnevmatik. Govorili smo z odgovornim urednikom Motorevije AMZS Blažem Poženelom o letošnjem testu zimskih pnevmatik. Med drugim so med 31 testiranimi pnevmatikami v dimenziji 225/40 R18 kar enajstim dodelili oceno ni priporočljivo, vse so iz nizkocenovnega razreda. Tudi o tem, zakaj ni pametno varčevati pri pnevmatikah in ali visoka cena res pomeni tudi visoko kakovost, smo spregovorili.

Blaž Lesnik

svetovanjepnevmatikezimamenjava pnevmatikamzsvarnost na cesti

Globine

VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog

V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Drame Ivana Mraka, Frankfurt po Frankfurtu in vabilo na Sveto goro.

Slovenska matica je v zbirki Vezana beseda, namenjeni dramatiki, izdala štiri drame Ivana Mraka po izboru literata in literarnega zgodovinarja Denisa Poniža. V knjigarni Konzorcij je na ogled 39. prodajna razstava Frankfurt po Frankfurtu z okoli 5000 knjigami z vsega sveta. Frančiškanski samostan Sveta Gora pa vabi na predstavitev obsežne študije dr. Mateja Hriberška z naslovom Kronanje Marijine milostne podobe na Sveti Gori 1717, ki bo v nedeljo, 23. novembra.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan MrakDenis PonižMetej Hriberšek

Komentar Domovina.je

VEČ ... |
Erika Ašič: (De)privilegirane elite kot rabelj večine

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

Erika Ašič: (De)privilegirane elite kot rabelj večine

Komentar opozarja, da permisivna vzgoja vodi v razvajene otroke, ki kasneje zaidejo v kriminal in nasilje. Avtorica primerja to z romsko problematiko, kjer naj bi država z obsežno pomočjo ustvarila privilegiran položaj brez enakih pravil. Policija in sodstvo naj bi pogosto spregledala kazniva dejanja, kar krepi občutek nedotakljivosti. Kritična je do se politike, ki sprejema zakone predvsem zaradi promocije, ne pa reševanja težav. Zaključi pa, da se brez enakopravnosti pred zakonom oblikujejo (de)privilegirane elite, ki ogrožajo večino.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 12. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 12. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Čokoladna glazura

Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje. 

Čokoladna glazura

Poslušalka je vprašala, kako narediti čokoladno glazuro, ki se ne bi lomila. Speče biskvit, ga premaže z glazuro in ohladi, ampak pri rezanju si ji vedno lomi, kljub temu, da nož pomoči v vročo vodo. Sestra Nikolina ji je predlagala, da naj v kozico da 10 dag jedilne čokolade, dobre 3 dag masla ali margarine in še toliko olja. Kozico naj postavi nad vodno kopel, da se bo čokolada raztopila in zmehčala, vmes naj meša, da bo gladko tekoča (poskus čez zadnjo stran žlice). Biskvit, ki ga bomo oblili s čokolado, pa je treba najprej tanko namazati z gladko marmelado, tako da zapre, zamaši vse luknjice in pore. Biskvit režemo s tankim nožem, ki ga pomočimo v vročo vodo. Pomembno torej je, da je maščoba dvojna - maslo in olje. 

Matjaž Merljak

kuhajmo