Obrtne šole na Rakovniku so obsegale krojaštvo, mizarstvo in čevljarstvo. Šolski predmetnik se je tako hitro širil, da je za poučevanje predmetov manjkalo učiteljev. Andreja Majcna so prosili, da poleg študija poučuje tudi v obrtnih šolah.

Andrej Majcen se odloči, da bo salezijanski duhovnik. Bil je nekoliko starejši od drugih, deloval je že kot učitelj. Prav zato mu je bilo včasih težko, saj bi lahko sam služil svoj kruh, tako pa se je moral nenehno prilagajati. Vztrajal je in se nato z novinci preselil na Rakovnik v Ljubljano.

Slišali smo, da je Andrej Majcen začel razmišljati o duhovniškem poklicu. Ko je prikimal klicu, so ga vprašali: “Ali ljubiš Marijo?” Slišali boste kako je odgovoril.

Andrej Majcen, katerega življenje spoznavamo v letošnjih šmarnicah za otroke, je svojo prvo učiteljsko službo dobil na Radni pri Sevnici. Poučeval je otroke drugega in tretjega razreda iz revnejših družin. Spoznali smo, da je živel poleg salezijanskega zavoda.

Andrej majcen se odloči, da bo postal učitelj. Vpisal se je na mariborsko učiteljišče in ga, kljub skromnemu življenju študenta, končal z odliko.

Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.

Andrej je iz ljudske šole napredoval v nemško meščansko šolo, ki je slovela po svoji odličnosti. Čeprav sta bila starša zavedna Slovenca, sta za svoje otroke želela dobro izobrazbo. Izkazalo se je, da je Andrej bister učenec.

Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.