Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Gabriel Kavčič o vatikanskem dokumentu o cepljenju, dr. Marjanka Grohar o uzakonitvi splava v Argentini (če rabiš krajše pa: Vatikanski dokument o cepljenju, uzakonitev splava v Argentini)
Kadar ni na voljo etično nesporno cepivo proti covidu-19, je moralno sprejemljivo cepiti se s cepivom, ki je na razpolago, a hkrati je treba povzdigniti glas proti farmacevtskim podjetjem, da prenehajo z etično spornimi praksami, poudarja moralni teolog Gabriel Kavčič. V pogovoru z Marjanko Grohar pa smo govorili o uzakonitvi splava v Argentini. Prepričana je, da je šlo tudi za velik pritisk iz tujine, saj glasovanje v senatu ne odraža volje naroda.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji smo govorili o ekumenizmu, med drugim o tem, kje se zatika, da ne pride do sporazuma o skupnem obhajanju velike noči, in kako na ekumenske odnose vpliva izvolitev ženske za duhovno vodjo Anglikanske Cerkve. Na vprašanja je odgovarjal doktor patrističnih znanosti Jan Dominik Bogataj.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bil gost škofov za Slovence v Gorici duhovnik Karlo Bolčina. Zanimalo nas je, kako je doživel prvi izredni konzistorij, ki ga je sklical papež Leon XIV. in kako bi komentiral njegov prvi govor članom diplomatskega zbora. Sicer pa ste v oddaji lahko slišali tudi, kaj je sveti oče povedal na nedeljo Jezusovega krsta, kako je nagovoril več tisoč mladih iz rimske škofije in kakšno je stanje v Venezueli.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bil gost škofov za Slovence v Gorici duhovnik Karlo Bolčina. Zanimalo nas je, kako je doživel prvi izredni konzistorij, ki ga je sklical papež Leon XIV. in kako bi komentiral njegov prvi govor članom diplomatskega zbora. Sicer pa ste v oddaji lahko slišali tudi, kaj je sveti oče povedal na nedeljo Jezusovega krsta, kako je nagovoril več tisoč mladih iz rimske škofije in kakšno je stanje v Venezueli.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli dogajanje ob sklepu svetega leta upanja. Govorili smo tudi o papeževem prvem izrednem konzistoriju, na katerem se je o vodenju Cerkve posvetoval s kardinali. Slišali pa ste tudi odziv venezuelskih škofov na ameriško zajetje predsednika Nicolasa Madura.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo povzeli dogajanje ob sklepu svetega leta upanja. Govorili smo tudi o papeževem prvem izrednem konzistoriju, na katerem se je o vodenju Cerkve posvetoval s kardinali. Slišali pa ste tudi odziv venezuelskih škofov na ameriško zajetje predsednika Nicolasa Madura.
Iz življenja vesoljne Cerkve
S škofovim vikarjem za Slovence v Gorici Karlom Bolčino smo pokomentirali glavne dogodke, ki so zaznamovali Cerkev v letu 2025, hkrati pa smo pogled uprli tudi v nekatere dogodke, ki so že napovedani za leto 2026.
Iz življenja vesoljne Cerkve
S škofovim vikarjem za Slovence v Gorici Karlom Bolčino smo pokomentirali glavne dogodke, ki so zaznamovali Cerkev v letu 2025, hkrati pa smo pogled uprli tudi v nekatere dogodke, ki so že napovedani za leto 2026.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na nedeljo svete družine smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve predstavili dokument, ki ga je pripravil vatikanski Dikasterij za nauk vere z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja poliamorijo oziroma odprte odnose. V tem kontekstu Dikasterij znova potrjuje svojo podporo monogamiji in poudarja, da je to najboljši način za izražanje in polno doživljanje človeške ljubezni. Dokument se ne omejuje na krščanske avtorje ali Sveto pismo. Črpa tudi iz idej filozofov, kot sta Viktor Frankl in eksistencialist Kierkegaard. Dokument sta predstavila zakonca Jana in Leon Kuzma iz društva Družina in življenje.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na nedeljo svete družine smo v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve predstavili dokument, ki ga je pripravil vatikanski Dikasterij za nauk vere z naslovom »Eno meso. Hvalnica monogamiji.« Z njim poskuša odgovoriti predvsem na poligamijo v Afriki in na današnje gibanje, ki spodbuja poliamorijo oziroma odprte odnose. V tem kontekstu Dikasterij znova potrjuje svojo podporo monogamiji in poudarja, da je to najboljši način za izražanje in polno doživljanje človeške ljubezni. Dokument se ne omejuje na krščanske avtorje ali Sveto pismo. Črpa tudi iz idej filozofov, kot sta Viktor Frankl in eksistencialist Kierkegaard. Dokument sta predstavila zakonca Jana in Leon Kuzma iz društva Družina in življenje.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na god sv. Barbare je slovenski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Matej Tonin v Evropskem parlamentu organiziral tematski dogodek, ki so se ga udeležili tudi drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci iz Pakistana, pakistanski neodvisni novinarji in odvetniki nekaterih žrtev. Konferenca je bila namreč posvečena podpori preganjanim kristjanom v južni Aziji s poudarkom na dogajanju v Pakistanu. Poslanec Tonin je za naš radio predstavil nekatere primere teh verskih preganjanj, spregovoril pa je tudi o diskriminaciji kristjanov v Evropi. Vabljeni k poslušanju oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Iz življenja vesoljne Cerkve
Na god sv. Barbare je slovenski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Matej Tonin v Evropskem parlamentu organiziral tematski dogodek, ki so se ga udeležili tudi drugi poslanci Evropskega parlamenta, poslanci iz Pakistana, pakistanski neodvisni novinarji in odvetniki nekaterih žrtev. Konferenca je bila namreč posvečena podpori preganjanim kristjanom v južni Aziji s poudarkom na dogajanju v Pakistanu. Poslanec Tonin je za naš radio predstavil nekatere primere teh verskih preganjanj, spregovoril pa je tudi o diskriminaciji kristjanov v Evropi. Vabljeni k poslušanju oddaje Iz življenja vesoljne Cerkve!
Iz življenja vesoljne Cerkve
V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V Vietnamu mladi zaradi prezasedenosti na vstop v semenišče čakajo tudi dve leti. O tem, kako živa je tamkajšnja Cerkev, je spregovoril škof Anton Jamnik, ki je tamkajšnjim bogoslovcem predaval etiko. Podal je tudi primerjavo s Kitajsko, kjer državna zastava visi pred vsako cerkvijo, povsod so kamere, a to vernikov, ki so sicer bolj zadržani kot v Vietnamu, ne odvrne od obiska maše.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili povzetkom papeževih govorov v Turčiji in Libanonu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste lahko prisluhnili povzetkom papeževih govorov v Turčiji in Libanonu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Duhovna misel
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Doživetja narave
Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Pevci zapojte, godci zagodte
Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.