Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman
duhovnost glasba sodobna krščanska glasba p. Pij obhajilo mladi
Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Tokrat smo valovali v ritmih nove in sveže glasbe; slišali smo nov single katoliške ustvarjalke Sarah Kroger, se ustavili pri vedno iskrivem Jonu Formanu ter se poslovili ob novih uglasbitvah psalmov pod katere se podpisuje Ellie Holcomb.
V oddaji smo slišali:
Brandon Heath je ameriški krščanski kantavtor, ki je za svoje pesmi prejel že mnogotere nagrade in bil tudi osemkrat že nominiran za Grammy nagrado. Pred kratkim je izšel njegov zadnji single Scars, v oddaji pa smo prisluhnili še nekaterim najbolj svežim pesmim tega avtorja.
V oddaji smo slišali:
Brandon Heath je ameriški krščanski kantavtor, ki je za svoje pesmi prejel že mnogotere nagrade in bil tudi osemkrat že nominiran za Grammy nagrado. Pred kratkim je izšel njegov zadnji single Scars, v oddaji pa smo prisluhnili še nekaterim najbolj svežim pesmim tega avtorja.
V oddaji smo slišali:
V studiu sta se nam pridružili Ana Ahačevčič in Simona Plut. Povabili sta na velikonočni koncert Vstajenje, ki ga 1. aprila v Semiču pripravlja skupina Alfa in Omega. Premierno smo zavrteli tudi tri nove priredbe omenjene zasedbe.
V studiu sta se nam pridružili Ana Ahačevčič in Simona Plut. Povabili sta na velikonočni koncert Vstajenje, ki ga 1. aprila v Semiču pripravlja skupina Alfa in Omega. Premierno smo zavrteli tudi tri nove priredbe omenjene zasedbe.
V novih pesmih so bili z nami Sarah Kroger, Faithful Project, Filip Panza, Chris Renzema in Anne Wilson.
Slišali smo:
V novih pesmih so bili z nami Sarah Kroger, Faithful Project, Filip Panza, Chris Renzema in Anne Wilson.
Slišali smo:
Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.
V oddaji smo slišali:
Predstavili smo špansko zasedbo, pravzaprav gibanje, oz. kot jim pravi papež Frančišek, evharistično družino Hakúna, katere zametki segajo v čas priprav in dni na Svetovnem dnevu mladih v Rio De Janeiru leta 2013. Danes že prisotno v različnih državah in tudi že kontinentih to gibanje združuje mlade in mlade po srcu združuje v molitvi, načinu življenja, ustvarjalnosti ... in tudi glasbi. Pod imenom Hakuna Music Group tako nastajajo pesmi, skozi katere avtorji izrekajo svoje molitve, prošnje in zahvale Nebeškemu Očetu.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo novi pesmi Benjamina Hastingsa - Abandoned, ter slišali tudi nekaj drugih njegovih pesmi.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo novi pesmi Benjamina Hastingsa - Abandoned, ter slišali tudi nekaj drugih njegovih pesmi.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo pesmim, ki nas nagovarjajo, da vstopimo v ritem posta. V obdobje, ki nas vabi na globoko, stran od hrupa in blišča sveta ...
Slišali smo:
Prisluhnili smo pesmim, ki nas nagovarjajo, da vstopimo v ritem posta. V obdobje, ki nas vabi na globoko, stran od hrupa in blišča sveta ...
Slišali smo:
Prisluhnili smo pesmi z novega albuma hrvaškega kitarista Andreja Grozdanova, se ustavili pri krščanski himni How Great Thou Art, ki praznuje 75-letnico, ter prisluhnili še nekaterim izbranim singlom preteklih tednov.
V oddaji smo slišali:
Prisluhnili smo pesmi z novega albuma hrvaškega kitarista Andreja Grozdanova, se ustavili pri krščanski himni How Great Thou Art, ki praznuje 75-letnico, ter prisluhnili še nekaterim izbranim singlom preteklih tednov.
V oddaji smo slišali:
Oddaja Ritem srca, ki je na sporedu vsak petek ob 21.30, je posvečena sodobni krščanski glasbi. V njej poročamo o festivalih, koncertih, slavljenjih in podobnih dogodkih. Spoznavamo slovenske in tuje izvajalce ter predstavljamo nove izide.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.