Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.
V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
V času zimskega kresa človeka od pradavnine spremlja boj med svetlobo in temo, mrazom in toploto, zlimi zimskimi demoni in dobrimi pomladnimi duhovi. S stoterimi prazniki in obredji že dolga tisočletja poskuša odgnati temo in mraz in si prizadeva priklicati svetlobo in toploto.
V zadnji oddaji iztekajočega se leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod’te, smo se s pesmimi sprehodili v božično-novoletni čas.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek drugega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
260 zasedb se je letos predstavilo na območnih srečanjih pevcev in godcev, regijsko raven je doseglo 89, državno pa 35 zasedb. Med njimi je bilo 10 skupin izbranih za nastop na državni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije Napev – Odsev, ki je potekala 15. novembra v Kulturno poslovnem centru Majšperk. Posnetek prvega dela državne revije poustvarjalcev glasbenega izročila prinaša tokratna oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
21. novembra se je v Antonovem domu na Viču odvil večer ljudske glasbe. Predstavili so se člani KUD Židan parazol; zakonca Urbančič, pevke Drumlce, Fantje z Viča in pritrkovalci z Viča; kot gostje pa so nastopili pevci in godci Kranjski furmani. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.
Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
7. junija je bilo v Žalcu slovesno. V okviru državnega srečanja in tekmovanja odraslih folklornih skupin je dr. Metka Knific Zaletelj prejela najvišje državno priznanje na področju folklorne dejavnosti. Odlikovana je bila z Maroltovo plaketo, in sicer za ustvarjalne dosežke ter pomembno kulturno-vzgojno in pedagoško delo na folklornem področju.
Dr. Metka Knific Zaletelj, prejemnica Maroltove plakete za leto 2024, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi prinaša odlomke z 12. srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec oktobra v Majšperku. Prireditev so pripravili domači godci - Veseli prijatelji.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
Pevci zapojte, godci zagodte
Slovenci smo narod z bogato vinogradniško kulturo in na tistih področjih, kjer je doma, narekuje način življenja. To se kaže v pokrajini, arhitekturi in kulturi pitja. Vino je povezano s številnimi šegami in navadami, obrtnimi panogami, je izraz gostoljubnosti in dobrodošlice, vino ima svoje zavetnike, pa tudi pesmi. Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo pletli z zdravicami, napitnicami ter napevi o vinu in vinski trti.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Naš gost
Pred praznikom Gospodovega razglašenja smo se pogovarjali s srebrnomašnikom, jezuitom p. Ivanom Hercegom, ki je že 15 let odgovorni urednik slovenskega programa Radia Vatikan - Vatican News.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je prinesla božični utrip med rojaki. Povezani smo s Švedsko, Ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu, Brusljem in Beneluksom ter Stuttgartom v Nemčiji. Z nami so bili slovenski župniki: Zvone Podvinski, p. Metod Ogorevc, Gregor Šemrl in dr. Zvone Štrubelj. Slednji je za rojake pripravil zelo zanimivo božično meditacijo. Zvone Podvinski pa nam je poslal čudovite fotografije s Švedske. Vabljeni k ogledu
Sol in luč
Duša, ki dobi krila, živi lahkotneje, pravi pater Anselm. Če ste izgoreli, v skrbeh, pesimistični ali brezvoljni, potem vabimo, da prisluhnete nekaj odlomkom knjižice z naslovom Angel preprostost, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Že pred referendumom o asistiranem samomoru sem postal pozoren na prispevke o tej tematiki. Njihov skupni imenovalec je bil nekako takšen: človek se zaradi težke bolezni, ki ji ne vidi konca, odloči za evtanazijo. Grda slovenska država mu tega ne omogoča. Zato si ta skromni in dobronamerni človek omisli evtanazijo na primer v Švici. Lepo se poslovi od svojcev. Ti še lepše od njega. Pogumno in dostojanstveno gre umret v tujino. Ampak ta grda slovenska država in še grši ljudje mu česa takega ne pustijo pri nas. Seveda ne boste zasledili prispevka, ki bi opisal drugo plat, ki bi samo nakazal na probleme evtanazije. Pa bi to nacionalna televizija že po svojem poslanstvu, kaj šele v zvestobi profesionalnim kriterijem, morala stalno delati.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali pogovor ob knjigi Selška dolina – zadnji dom Filipa Terčelja – avtorice Marije Gasser. Prav v teh dneh mineva 80 let od njegove nasilne smrti, ki je tudi po toliko letih še vedno zavita v skrivnost. Avtorica je upokojene učiteljice iz Železnikov, sicer raziskovalke povojnega dogajanja v vaseh pod Ratitovcem in v Davči.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Nedeljski klepet
Letošnji cikel Nedeljskih klepetov začenjamo s pogovorom s Tatjano Fink, dolgoletno delavko na Hospic področju, s katero bomo govorili o življenju. Na začetku novega koledarskega leta, ko marsikdo zariše novo pot ali začrta neke nove smernice, boste slišali, kako živeti karseda polno in izpolnjeno, s čim manj obžalovanj. O pomembnih življenjskih spoznanjih, ki so jih z našo gostjo delili umirajoči, pa boste izvedeli tudi, kako življenje ugledati v drugačni luči in kako nenazadnje tudi umerjati skrbi.
Pojdite in učite
Smo v času, ko trikraljevski koledniki nosijo blagoslov in, v imenu otrok iz misijonov, prosijo za darove. V naši misijonski rubriki smojim namenili prijazen pozdrav, nato pa gostili s. Hermino Némšak, ki je petnajst let preživela v Afriki. Slonokoščena obala ostaja v njenem srcu, misijonski poklic prav tako.