V tokratni oddaji smo nadaljevali z odgovori na vprašanje: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji? Te odgovore smo zbirali za revijo PRO, ki smo jo v začetku julija poslali vsem našim dobrotnikom, prijateljem radia Ognjišče.
V tokratni oddaji smo nadaljevali z odgovori na vprašanje: Zakaj je lepo živeti v Sloveniji? Te odgovore smo zbirali za revijo PRO, ki smo jo v začetku julija poslali vsem našim dobrotnikom, prijateljem radia Ognjišče.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO je bila tudi priložnost za vpis v družino prijateljev radia Ognjišče. Odprta je bila telefonska številka tajništva 01 512 11 26 in Mojca je z veseljem zapisala vsakega novega člana. Seveda je bila ponovno priložnost za izbor glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Jure Pavšek.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO je bila tudi priložnost za vpis v družino prijateljev radia Ognjišče. Odprta je bila telefonska številka tajništva 01 512 11 26 in Mojca je z veseljem zapisala vsakega novega člana. Seveda je bila ponovno priložnost za izbor glasbene želje iz zakladnice narodnozabavne glasbe. Z vami je kramljal Jure Pavšek.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali našo prošnjo za včlanitev med PRO-jevce, v nadaljevanju pa smo izpolnjevali pesmi iz zakladnice narodnozabavne glasbe.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji ste slišali našo prošnjo za včlanitev med PRO-jevce, v nadaljevanju pa smo izpolnjevali pesmi iz zakladnice narodnozabavne glasbe.
Prijatelji Radia Ognjišče
Na svoj glasbeni račun ste prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.
Prijatelji Radia Ognjišče
Na svoj glasbeni račun ste prišli med dvajseto in enaindvajseto, nato pa smo gostili Oskarja Savarina, ki nas je povabil na romarsko potovanje h koreninam naše civilizacije. V Turčijo bomo odšli 17. aprila. Vabljeni k poslušanju opisa poti in na naše skupno vandranje.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavel, Valerija, Stane, Marta, Majda, Veronika, Marija, Silvo, Pavla in Anica. Prijetno poslušanje!
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja vsak zadnji ponedeljek v mesecu poteka živo, v njej pa poslušamo polke in valčke poslušalk in poslušalcev. Z nami so bili: Pavel, Valerija, Stane, Marta, Majda, Veronika, Marija, Silvo, Pavla in Anica. Prijetno poslušanje!
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO ste slišali odmev na mini počitnice, ki smo jih pripravili na Bledu.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO ste slišali odmev na mini počitnice, ki smo jih pripravili na Bledu.
Prijatelji Radia Ognjišče
V nocojšnji oddaji PRO ste slišali predstavitev 24. radijskih počitnic, ki bodo od 2. do 11. junija 2026. Možna je prijava in si tako rezervirati svoj sedež v avtobusu in posteljo v hotelih.
Prijatelji Radia Ognjišče
V nocojšnji oddaji PRO ste slišali predstavitev 24. radijskih počitnic, ki bodo od 2. do 11. junija 2026. Možna je prijava in si tako rezervirati svoj sedež v avtobusu in posteljo v hotelih.
Prijatelji Radia Ognjišče
Oddaja je namenjena vsem poslušalcem Radia Ognjišče, ki želijo slediti dogajanju povezanem z delovanjem radia. Ureja jo glavni urednik, ki na zabaven način vzpostavlja kontakt s poslušalci in hkrati predstavlja dogajanje, ki je povezano z različnimi dogodki, srečanji, počitnicami, ki jih skupaj preživljamo radijci in poslušalci. V tej oddaji objavljamo tudi posnetke javnih prireditev, ki jih je pripravila, sooblikovala ali medijsko podprla naša radijska postaja. Gre za koncerte, akademije in srečanja ob koledarskem in Cerkvenem letu.
Komentar tedna
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš gost
Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.
Za življenje
V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.
Duhovna misel
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Slovencem po svetu in domovini
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Kulturni utrinki
Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.