Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

20. 12. 2020
Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

Marjan Bunič

VEČ ...|20. 12. 2020
Jože Tomšič: Jezušček mora biti majhen, da lahko pride v srce

Župnik v Ljubnem, na Ovsišah in v Kropi Jože Tomšič, se je v svojem nagovoru spomnil dogodka iz enega od domovstarejših na Gorenjskem, kjer je bil v teh kritičnih tednihprostovoljec. Vedno nekaj daš in dobiš štirikratno nazaj ...

Marjan Bunič

duhovnostnagovor

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

duhovnost

Ostanimo povezani

Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

VEČ ...|24. 12. 2020
Aleksander Skapin: Marija in Jožef v službi življenja

Letos mi je blizu božični prizor bega v Egipt. Sveta družina je odšla v begunstvo, v izolacijo, nekakšno karanteno v Egipt, da sta Jožef in Marija zavarovala Jezusovo življenje. Čas prve božične skrivnosti je prav v tem dogodku podoben današnjim razmeram. Skrb za ohranitev življenja! Ves čas sta bila v službi življenja!

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

duhovnostodnosiadvent

Ostanimo povezani

Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

VEČ ...|23. 12. 2020
Jožef Rogač: Trojni pomen adventa

Dekan dekanije Kozje in župnik v Podčetrtku ter Polju ob Sotli Jožef Rogač pravi, da ima advent trojni pomen: spominjanje preteklosti, živeti v sedanjosti in priprava na prihodnost.

Marjan Bunič

duhovnostodnosiadvent

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

duhovnostveseljeMarijaadvent

Ostanimo povezani

Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

VEČ ...|22. 12. 2020
Gregor Luštrek: Veselje naj nas povzdigne nad omejeno stvarnost

Gregor Luštrek, župnik župnijeTrata – Gorenja vas ter soupravitelj župnij Stara in Nova Oselicater Leskovica nas je med drugim takole spodbudil: Marijase je veselila v duši in njena duša je poveličevala Gospoda. To jeveselje, ki je dano ne glede na okoliščine. To veselje naspovzdigne nad omejeno stvarnost, nad dobrine tega sveta.

Marjan Bunič

duhovnostveseljeMarijaadvent

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove

Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.

Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove

Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.

duhovnostkomentarMarija; Elizabeta

Ostanimo povezani

Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.
VEČ ...|21. 12. 2020
Miha Herman: Bog je dal materam posebne darove
Dekan dekanije Celje, župnik na Teharjah, v nagovoru pravi takole: Ko je srce polno novega spoznanja in preplašeno nad prihajajočim,potrebuje bližino; nekoga, ki prisluhne, nekoga, ki ima izkustvo.Človeka, ki razume skrivnost. Tudi Marija stori tako: po angelovemoznanjenju se odpravi k teti Elizabeti.

Marjan Bunič

duhovnostkomentarMarija; Elizabeta

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Franc Likar: Zaharija v izolaciji

V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.

Franc Likar: Zaharija v izolaciji

V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.

duhovnost

Ostanimo povezani

Franc Likar: Zaharija v izolaciji
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.
VEČ ...|19. 12. 2020
Franc Likar: Zaharija v izolaciji
V središču adventnega dogajanja smo, že v pravem »brbotanju«, kakršno je brbotanje vode tik preden zavre. A smo še na poti. Adventni evangeljski prizori nas intenzivno usmerjajo in opogumljajo. Na primer prvi adventni dogodek - tisti z Zaharijem, ki v templju zažiga kadilo. Dogodek se zdi prava predpodoba današnje situacije – koronakrize, ki ji kar ni videti konca.

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

duhovnost

Ostanimo povezani

Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

VEČ ...|18. 12. 2020
Anton Fras: Tvoje ime sem zapisal na svojo dlan

Anton Fras, župnik v župniji Sveta Ana v Slovenskih goricah in naddekan slovenjegoriške naddekanije, si je za izhodišče nagovora v rubriki »Ostanímo povezano občestvo« zastavil vprašanje: Kako v vseh teh peripetijah, ki jih zdaj dnevno doživljamo, dati božiču pravi duhovni pomen, da bo poglobitev našega osebnega in družinskega duhovnega življenja?

Marjan Bunič

duhovnost

Ostanimo povezani

VEČ ... |
Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

vzgojaduhovnostdružba

Ostanimo povezani

Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

VEČ ...|17. 12. 2020
Janez Gerčar: Pripravimo jasli za sprejem odrešenika

Pred leti je, takrat študentka Andreja, pol leta preživela med Inuiti. Po vrnitvi je našim mladincem predstavila svoja doživetja v krajih, kjer se zemlja nikoli ne ogreje toliko, da bi moglo vzkliti kaj zelenega. Nekaj časa je pomagala v tamkajšnji šoli in ko je otrokom začela razlagati božično zgodbo, je imela že velike težave razložiti zgodbo o pastirjih in njihovih ovcah. Nekako jo je poskušala razložiti s tjulnji …

Marjan Bunič

vzgojaduhovnostdružba

Ostanimo povezani

Ostanimo povezani

Ostanimo povezano občestvo

Rubrika "Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov" je namenjena oglašanjem in razmišljanjem slovenskih duhovnikov.

Marjan Bunič

Marjan Bunič

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ... |
dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

dr. Jože Duhovnik

Z nami je bil dr. Jože Duhovnik. Njegova poklicna in življenjska pot je izredno bogata. Doktoriral je na Fakulteti za strojništvo, kjer je bil pozneje redni profesor in dekan. Profesorsko pot je prepletal s sodelovanjem z gospodarstvom, njegovi izvedeni projekti pa delujejo na vseh celinah. Aktivno je sodeloval pri demokratizaciji Slovenije v osamosvojitvenih procesih in v vojni za Slovenijo. Bil je član, podpredsednik in predsednik mnogih upravnih organov pomembnih slovenskih podjetij in eden od soorganizatorjev in mecen dveh tradicionalnih počastitev državnih praznikov. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče