Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
8. 1. 2021
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
VEČ ...|8. 1. 2021
Humor je kot dobra začimba: v pravi meri ga lahko dodamo prav vsaki jedi.
Za nasmeh
VEČ ...|21. 10. 2025
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
VEČ ...|21. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|20. 10. 2025
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
VEČ ...|20. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|19. 10. 2025
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Kdor se smeji, vleče žeblje iz krste.
VEČ ...|19. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|18. 10. 2025
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Resnica je jed, ki nikomur ne tekne, zato jo servirajte s humorjem.
VEČ ...|18. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|17. 10. 2025
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Nasmeh je znamenje prijateljstva, dobrote in miru.
VEČ ...|17. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|16. 10. 2025
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Nasmeh ne traja več kot trenutek, v spominu pa lahko ostane večno.
VEČ ...|16. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|15. 10. 2025
Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Za nasmeh
Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.
VEČ ...|15. 10. 2025
Za nasmeh
VEČ ...|14. 10. 2025
Nasmeh bogati tistega, ki ga prejme, in tistega, ki ga daje.
Rubriko pripravlja Marjan Bunič
Priporočamo
|
Aktualno
Kmetijska oddaja
VEČ ...|19. 10. 2025
Odmev 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Naš pogled
VEČ ...|14. 10. 2025
Rok Mihevc: Obletnica valete, ki je prinesla več kot spomine
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Svetovalnica
VEČ ...|21. 10. 2025
Sadno drevje
Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.
Komentar tedna
VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Moja zgodba
VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Kulturni utrinki
VEČ ...|21. 10. 2025
Razstava: Razkošje grofov Szapary ob 70 letnici Pomurskega muzeja Murska Sobota
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
VEČ ...|21. 10. 2025
Spominjamo se dne 21. 10.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|21. 10. 2025
Skorja pri potici odstopa
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
VEČ ...|21. 10. 2025
Odkritje, ki razkriva neznano poglavje evropske prazgodovine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.