Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci?
                                        
                                        Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci?
Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci?
Mladoskop
    Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
    
    Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
    Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.
Mladoskop
    
    Lucija Čakš je novinarka in pisateljica. Svet, drugačen od sanj je naslov njene četrte knjige, mladinskega romana, ki se začne odvijati na festivalu v Stični. Junakinja Eva obiskuje zadnji letnik gimnazije Želimlje, sanja, da se bo poročila s svojo srednješolsko ljubeznijo in se zaposlila kot veterinarka v kliniki njegove mame. Toda sanje se ji podrejo na vesel dan. Ugotovi, da jo čaka drugačna pot. Kakšna? Ali sploh obstaja pravilen način iskanja življenjske poti? Preberite v knjigi in poslušajte pogovor.
Mladoskop
    Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.
Mladoskop
    
    Na Stični mladih, festivalu verne mladine 2025 je pri sveti maši poskrbel za nepozabno doživetje zbor Mladost Pesem Prijateljstvo, ki ga je vodila Ana Pučnik. Po nastopu smo stopili k njej na oder in posneli pogovor. Za krajši opis gostovanja v tujini smo v oddajo povabili tudi sodelavca Marjana Buniča, ki je bil med nastopajočimi ob izvedbi glasbene maše Pesem tisočerih zvonov v slovenski župniji Stuttgart.
Mladoskop
    Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.
Mladoskop
    
    Pred festivalom Stična mladih 2025 smo strnili informacije o vseslovenskem dogodku verne mladine, ki se je že 44-tič odvil tradicionalno v cistercijanskem samostanu v Stični. Festival je sklepno dejanje Tedna mladih. Letošnje geslo je bilo »Poglej gor«.
Mladoskop
    Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela, je predstavila aktualnosti z omenjenega področja in tudi skozi podatke več mednarodnih raziskav. Katere so prednosti mladih, generacije Z in kateri so njihovi izzivi, tako z vidika delodajalcev kot mladih, ki delo iščejo oziroma vstopajo na trg dela.
Mladoskop
    
    Dr. Vesna Miloševič Zupančič, strokovna direktorica e-Študentskega Servisa, strokovnjakinja za mlade in trg dela, je predstavila aktualnosti z omenjenega področja in tudi skozi podatke več mednarodnih raziskav. Katere so prednosti mladih, generacije Z in kateri so njihovi izzivi, tako z vidika delodajalcev kot mladih, ki delo iščejo oziroma vstopajo na trg dela.
Mladoskop
    Številne generacije že več desetletij v enem od poletno počitniškem tednu tradicionalno poromajo v francosko ekumensko vasico Taize. Letos sta jo obiskala tudi Jošt Plevel, ki je pri Katoliški mladini koordinator za tedne v Taizeju ter Lucija Baša, voditeljica enote katoliške mladine v Kamniku. Podelila sta svoja doživetja, spregovorila tudi o pripravah za Stično - festival verne mladine tretjo septembrsko soboto, ter ob sklepu povabila že na novoletno evropsko srečanje z brati iz Taizeja, ki bo po skoraj pol stoletja tako kot prvo letos znova v Parizu.
Mladoskop
    
    Številne generacije že več desetletij v enem od poletno počitniškem tednu tradicionalno poromajo v francosko ekumensko vasico Taize. Letos sta jo obiskala tudi Jošt Plevel, ki je pri Katoliški mladini koordinator za tedne v Taizeju ter Lucija Baša, voditeljica enote katoliške mladine v Kamniku. Podelila sta svoja doživetja, spregovorila tudi o pripravah za Stično - festival verne mladine tretjo septembrsko soboto, ter ob sklepu povabila že na novoletno evropsko srečanje z brati iz Taizeja, ki bo po skoraj pol stoletja tako kot prvo letos znova v Parizu.
Mladoskop
    Klemen Kraševec je koordinator Stične mladih. V večerni oddaji za mlade je v grobem opisal vsebino in poudarke Stične mladih 2025.
Mladoskop
    
    Klemen Kraševec je koordinator Stične mladih. V večerni oddaji za mlade je v grobem opisal vsebino in poudarke Stične mladih 2025.
Mladoskop
    Ob Soči v Trenti se je odvil duhovno pevski teden z naslovom Sončna pesem v organizaciji koprske škofije. Sklepni dogodek je bil koncert v Tolminu. Pogovarjali smo se z organizatorji in udeleženci Agato Dugar, Marjanom Grdadolnikom in Alenko Domanjko Rožanc,
Mladoskop
    
    Ob Soči v Trenti se je odvil duhovno pevski teden z naslovom Sončna pesem v organizaciji koprske škofije. Sklepni dogodek je bil koncert v Tolminu. Pogovarjali smo se z organizatorji in udeleženci Agato Dugar, Marjanom Grdadolnikom in Alenko Domanjko Rožanc,
                                    
Kmetijska oddaja
	    
	    Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Spoznanje več, predsodek manj
	    
	    V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Moja zgodba
	    
	    V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Komentar tedna
	    
	    Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Sol in luč
	    
	    Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Kulturni utrinki
	    
	    Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.
Kuhajmo s sestro Nikolino
	    
	    Poklicala je poslušalka, ki se je kruh naslednji dan po peki drobi. Sestra Nikolina je svetovala, naj testu doda še nekaj žlic tekočine (mleko ali voda z mlekom). Če je moka polbela, je še toliko bolj pomembno, da je dovolj tekočine v testu. Narediti moramo prijetno testo, skoraj kot bi delali potico. Testo naj vzhaja in nato naj ga oblikuje v štručko ali pa da v modelček. Bolje je, če testo vzhaja dvakrat ali pa celo trikrat. Tako bo kruh mehkejši, bolj puhat. Ne pozabimo ga zabelit z žlico olivnega olja ali z maslom.
Svetovalnica
	    
	    Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?
Duhovna misel
	    
	    Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.