Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Tjaša Jereb in Aljaž Martinčič sta člana širše skupine študentov Fakultete za elektrotehniko, ki je lani prejela Rektorjevo nagrado Univerze v Ljubljani za naj inovacijo, s področja večje varnosti na cestah, posebej ob vključitvi intervencijskega vozila v prometu.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Maja Kalin, predsednica Dijaške skupnosti Slovenije je govorila o viziji dela v organizaciji, o prizadevanjih, o tem, koliko je slišan glas mladih in tudi o njihovih predlogih kakovostnejšega šolanja, tudi na daljavo, ki odpira številne polemike.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Na dan spominske obletnice ustanovitelja skavtskega gibanja Baden - Powella smo z načelnico Združenja slovenskih skavtov in skavtinj, Tjašo Sušin, govorili o aktualnostih pri skavtih. Tudi o uspešnosti akcije Luč miru v letu 2020 in o viziji skavtstva pri nas.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Mlada raziskovalka Urška Jeglič raziskuje regilijsko antropologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.Zanima jo človek, človek tu in zdaj, človek v odnosu s kulturo in religijo. Kakšen je bil v preteklosti in kam gre v prihodnost, posebej se je posvetila islamu, religiji muslimanov v našem okolju in prostoru.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Fakulteta za kemijo in kemijske tehnologije je vključena v dvoletni Evropski magistrski študij Materiali za shranjevanje in pretvorbo energije, ki se odvija na osmih univerzah v šestih državah. Študij se odvija v večkulturnem okolju. V Sloveniji je vodja doc. dr. Boštjan Genorio.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Program POTA, program mladinskega misijonskega prostovoljstva, deluje v sklopu Katoliške mladine. Ob obeležitvi petnajstletnice uspešne izvedbe programa v letu 2020 smo se pogovarjali z Matevžem Mehletom, direktorjem Katoliške mladine, aktualno koordinatorico programa Pota, ki je bila dvakrat v misijonih, leta 2017 v Zambiji in leto pozneje na Madagaskarju, Tinkaro Jerkič ter Ido Glušič, ki je bila v misijonu v Mozambiku leta 2019. Ozrli smo se v zgodovino ter vsebinski pomen projekta, predvsem pa iskali duhovne in pristne človeške, medosebne sadove, ki so jih deležni številni mladi, ki odidejo v misijone ter tam opravljajo dobra dela. Ob obletnici so pripravili razstavo, zaradi epidemije virtualno, o minulih doživetjih.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
Jan Šubelj je s komaj šestnajsimi leti postal najmlajši slovenski šahovski mojster. Na tradicionalnem mednarodnem odprtem turnirju v Sankt Veitu na avstrijskem Koroškem je mladi slovenski reprezentant izpolnil svoj zadnji pogoj za osvojitev naslova mednarodnega mojstra. Šah je kot življenje, včasih se žal odločiš za potezo, ki ni najboljša, a imaš večinoma nove priložnosti, da to popraviš.
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
družba izobraževanje info koronavirus mladi pogovor svetovanje
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
duhovnost izobraževanje mladi vzgoja odnosi svetovanje koronavirus
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
mladi koronavirus duhovnost družba pogovor svetovanje odnosi
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
izobraževanje mladi kultura odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi kultura pogovor romanje
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje kultura mladi odnosi narava pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
družba duhovnost izobraževanje mladi kultura odnosi papež pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Varno na vrh družba izobraževanje kmetijstvo mladi narava odnosi pogovor svetovanje vzgoja
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
Ritem srca 2019 družba duhovnost glasba izobraževanje info kultura mladi
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja duhovnost
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje kultura mladi odnosi pogovor svetovanje vzgoja
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
družba izobraževanje mladi kultura odnosi otroci pogovor vzgoja šport
mladi pogovor inovativnost podjetništvo družba izobraževanje tradicija kultura obrt poklic
mladi pogovor inovativnost podjetništvo družba izobraževanje tradicija kultura obrt poklic
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Slovencem po svetu in domovini
O digitalizaciji je na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem razmišljal Hanzi Tomažič. Med drugim je podčrtal, da moramo sferi digitalnega dodati komponento, ki jo zmore samo človek - to so čustva in ustvarjalnost. Predavatelju so se v razpravi pridružili tudi Zvone Podvinski s Švedske, Mariana Poznič iz Argentine, Klemen Žumer iz Bruslja, ministrica Helena Jaklitsch iz Ljubljane in Valentin Inzko iz Sarajeva.
Komentar tedna
Vladavina prava je ključna za delovanje sodobne demokratične družbe. Omogoča, da družba varuje človekovo dostojanstvo in da prav vsakdo uživa enake možnosti za svoje samouresničenje. Vladavina prava zahteva, da ljudje v državnih institucijah, javnem sektorju in zasebnem sektorju, odločajo na podlagi prava in da ne zlorabljajo svoje moči.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. marec 2021 ob 05-ih
Globine
V torkovi mesečni večerni oddaji smo se tokrat posvetili ideologijam. Papež v svoji zadnji okrožnici pravi, da resnično služenje ni nikoli ideološko, ker ne služi idejam, temveč ljudem. V kolikšni meri se zavedamo, da ideološki način življenja tudi danes oblikuje naše osebno in družbeno življenje? Kaj sploh je alternativa slehernemu sistemu idej, ki je izražen v raznih oblikah družbene zavesti? Z nami je bil moralni teolog dr. Roman Globokar. Povezava do video posnetka oddaje: https://fb.watch/3yJda9nneL/
Pogovor o
Na svetovni dan sluha, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, smo spregovorili o težavah in izzivih s katerimi so soočeni gluhi in naglušni ter njihove družine. O omenjenem sta spregovorila psihologinja dr. Andreja Poljanec in sekretar Društva gluhih in naglušnih Ljubljana Valentin Jenko. V oddaji smo se dotaknili tudi vloge društev, ki omenjeni skupini vključno z družinami nudijo različne oblike podpore oziroma pomoči.
Zgodbe za otroke
Trije bratje, oče, ki si želi postati mlad, čudežno olje in prelepa kraljična. Ljudska pravljica ima v sebi tudi nekaj hudobije, dobrote polno srce in poučen konec. Vse ima! Vse, kar mora lepa pravljica imeti.
Naš gost
Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti.
Za življenje
Vstopili smo v postni čas, ki vabi k pokori, molitvi in tudi spremembi v nas samih. Starševstvo samo po sebi korenito spreminja in ponuja temeljne izzive. V mesecu marcu praznujemo materinski dan in god sv. Jožefa, zato je beseda tekla o očetovstvu in materinstvu. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik, v oddaji so sodelovali poslušalci s svojimi vprašanji.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Sobotna iskrica se je tokrat posvetila bogastvu postnega časa. Z nami sta bili Eva Slivka z novo knjigo in Melita Košir z Mavrico. Postni dnevi nas vabijo k prijaznosti, post pa s pogledom na Križev pot kliče, da bi bili vsak dan boljši.