Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Na Dan slovenske hrane smo govorili o pomenu pravilnega prehranjevanja, ki je ključno tudi v letih mladosti. Kako lahko posodobimo stare recepte, kolikšen je pomen zajtrka, tudi ostalih štirih vsakodnevnih obrokov, za dobro pomnenje in tudi o veselju med mladimi za kuhanje, s strokovnjakinjo, ki uči na Visoki strokovni šoli Biotehniškega izobraževalnega Centra Ljubljana, Katarino Smole.
Mladoskop
Oddaja Mladoskop prinaša pogovor z zelo zanimivim srednješolcem Davidom Hrupom Mavsarjem. Spoznajte njegove življenjske poglede, zanimive hobije in ambicije.
Mladoskop
Oddaja Mladoskop prinaša pogovor z zelo zanimivim srednješolcem Davidom Hrupom Mavsarjem. Spoznajte njegove življenjske poglede, zanimive hobije in ambicije.
Mladoskop
Predstavili smo šole in izobraževalne programe v okviru informativnih dni. Sogovorniki razkrivajo, kaj njihova šola ponuja, komu je namenjena in zakaj je prava izbira za prihodnost. Podkast za učence, starše in vse, ki jih zanima pot znanja.
Mladoskop
Predstavili smo šole in izobraževalne programe v okviru informativnih dni. Sogovorniki razkrivajo, kaj njihova šola ponuja, komu je namenjena in zakaj je prava izbira za prihodnost. Podkast za učence, starše in vse, ki jih zanima pot znanja.
Mladoskop
V današnji oddaji sta David Hrup Mavsar in Jakob Hladnik spregovorila o svojih novoletnih zaobljubah in kako le te vmeščata v svoje pestro življenje, predstavili pa smo tudi karierno priložnost mladih v podjetju Marmor Hotavlje. Vaš gostitelj v Mladoskopu bo odslej mladi sodelavec Jakob Turk.
Mladoskop
V današnji oddaji sta David Hrup Mavsar in Jakob Hladnik spregovorila o svojih novoletnih zaobljubah in kako le te vmeščata v svoje pestro življenje, predstavili pa smo tudi karierno priložnost mladih v podjetju Marmor Hotavlje. Vaš gostitelj v Mladoskopu bo odslej mladi sodelavec Jakob Turk.
Mladoskop
Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.
Mladoskop
Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.
Mladoskop
V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.
Mladoskop
V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.
Mladoskop
Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona.
Mladoskop
Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona.
Mladoskop
V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.
Mladoskop
V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata.
Mladoskop
Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.
Kmetijska oddaja
V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Moja zgodba
Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.
Duhovna misel
Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …
Pogovor o
Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Sol in luč
Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.
Kulturni utrinki
Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče