Podpora je namenjena zelo različnim dejavnostim tako na področju turizma, trgovine, storitvenih dejavnosti, predelavi lesa, lokalni samooskrbi, ravnanju z organskimi odpadki, proizvodnji električne in toplotne energije iz obnovljivih virov za namene prodaje … Upravičenci so lahko nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, zavodi ali zadruge. Oddaja vloge bo mogoča od 4. oktobra do vključno 17. decembra 2021.

Ob prazniku, Dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, tudi naša kmetijska rubrika s sicer zelo perečo tematiko v enem od vipavskih narečij.

Toplo poletje bo letos omogočilo hitrejše spravilo koruze, saj vroči dnevi pospešujejo dozorevanje. Pričakovati je, da bodo kmetje na požetih njivah pohiteli tudi pripravami tal za setev ozimnih žit. Kljub temu strokovnjaki odsvetujejo prezgodnje septembrske setve saj bodo v tem primeru žita več časa na udaru listnih uši, ki delajo škode predvsem s prenosom virusov. O tem je spregovoril mag. Jože Mohar, ki je tudi pojasnil, zakaj je ječmen Sandra najbolj iskan ječmen iz ponudbe semenarske hiše Agrosaat.

Kmetijski inštitut Slovenije in KGZ Ljubljana v jutrišnjem prazničnem dopoldnevu vabita na t.i. Dan koruze 2021, ki se bo odvijal na poskusnih poljih Kmetijskega inštituta Slovenije ob cerkvici v Jablah. Primerjati bo mogoče hibride koruze kar 11 semenarskih hiš,  pravi Damjana Iljaš, svetovalka specialistka za poljedelstvo.

Potem ko je vlada za izvajanje strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023 prejšnji teden zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov,  agrarni ekonomist dr. Stane Kavčič pravi, da je odpravljena glavna težava reforme.  A hkrati opozarja na temeljno dilemo t.i. II. stebra kmetijske politike, kako pravično radeliti razvojna sredstav vsem kmetijam in ne pozabiti na srednje velike, ki so v minulih obdobjih redno ostajale brez dostopa do teh sredstev.

Jasna Pleteršek z Agencije za varstvo konkurence je na letošnjem posvetu o nepoštenih praksah v verigi preskrbe s hrano na sejmu Agra opozorila, da je večina velikih kupcev svoje poslovanje prilagodila zahtevam zakona, medtem ko mnogi manjši velikokrat zahtev sploh ne poznajo. A srečujejo se s še enim dejstvom, namreč, da prijav dobaviteljev na Agencijo za varstvo konkurence, ki je prvenstveno prekrškovni organ, sploh ni in pojasnila, kaj je še bolj alarmantno …

Eden od pojavov, ki skrbijo vrtičkarje je, zakaj letos ostaja paradižnik na vrhu rumeno zelen in trd, spodnji del plodov pa je normalno obarvan, ter mehkejši. Kaj gre narobe, se sprašujejo pridelovalci? 

Na vrtovih smo krompir večinoma izkopali in postavlja se vprašanje, kaj posejati ali posaditi na to prosto mesto. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor pravi, da če poskrbimo za zalivanje in senčenje je možnosti za pridelavo zelo veliko.

“Upam, da bo nova verzija Strateškega načrta Skupne kmetijske politike pravično obravnavala bodoče mlade prevzemnike. Enačiti hribovske in ravninske kmetije na podlagi doseganja t.i. Standardnega dohodka ni pravično,” pravi kmet Janez Beja, predsednik OE KGZS Ljubljana.

Slovensko kmetijstvo potrebuje leaderja, kot je Luka Dončič, ki bo povezal vse sektorje in nevladne organizacije v ekipo, ki bo skupaj s kmeti ustvarila blaginjo državljanom Slovenije, pravi Rok Sedminek, in vabi, da podate pripombe in predloge na predlog slovenske verzije Strateškega načrta Skupne kmetijske politike po letu 2023.

Varna vožnja s traktorjem, pa ne le zato, ker ti praviloma postajajo vse večji in močnejši, je velik izziv. Tega se zavedajo tudi mladi na podeželju, zato Zveza slovenske podeželske mladine v sodelovanju z Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline v nedeljo vabita na poligon AMZS na Vransko, kjer se bo odvijal letošnji dogodek »NeVARNO s traktorjem«. Blaž Jelen v imenu organizatorjev obljublja, da se ne boste lahko preizkusili le v spretnostni vožnji s številnimi modeli traktorjev, ampak boste na dogodku lahko videli in tudi doživeli marsikaj zanimivega. Takega, kar vam bo prav prišlo v kočljivih situacijah, čeprav je glavni namen vsega, da bi takih kočljivih situacij bilo čimmanj.

KGZ Maribor jutri pripravlja t.i. poljedelski dan, ki bo vsem zainteresiranim dostopen prek spleta, aktivno bodo namreč lahko sodelovali prek aplikacije zoom. Posebno pozornost bodo namenili vedno večji težavi erozije na kmetijskih površinah, ki rezultira v izgubah rodovitne plasti zemlje, sicer pa nam je tokratno vsebino predstavil Timotej Horvat, mag. kmetijstva.

»Ključno je, da imamo izračune, da vemo, kaj se bo zgodilo, če investiramo v en sektor več in v drugega manj, kaj se bo zgodilo s strukturo kmetij. Mene je strah da se bo na koncu zgodilo, da bomo imeli govedorejo na poti prašičereje, se pravi v ne-samooskrbo. Pozivamo, da se na podlagi izračunov in študij strokovnjakov ponovno usedemo. Jesen bo kar topla,« o javni razpravi o prihodnji SKP pravi predsednik zadružne zveze Borut Florjančič.

Prvega januarja letos se je začel uporabljati Zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gre za zakon, ki izpolnjuje marsikatera pričakovanja in potrebe kmetov, za katere so si na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije prizadevali vrsto let in rešuje kar dve težavi kmetov ob upokojitvi. Urška Ahlin Ganziti iz pravne službe KGZS pojasnjuje: »Prva je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa, druga pa priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot t.i. združeni kmetje, katerim je bil že takrat priznan polni obseg pravic.«

Strmo rast vhodnih surovin kmetijske pridelave na Evropskih trgih na svojih plečih občutijo slovenski potrošniki ter slovenski kmetje in zadruge. Potrošniki zato, ker so soočeni s podražitvami hrane, kmetje pa zaradi padca odkupnih cen. To da za slovenske prašiče ni interesa v naših klavnicah in morajo kmetje prodajne poti iskati v Avstriji je za zadružnike absolutno nesprejemljivo, saj slovenskega kmeta postavlja v situacijo, ko mora zaradi lastnega preživetja odločati, da kakovostno slovensko meso, ki ga potrošnik želi, proda preko meja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije.

Globalne špekulacije z odkupnimi cen žit in mesa pljuskajo tudi v Slovenijo, kjer odkupne cene slovenskih pridelkov ostajajo nizke. Žalostno dejstvo je, da se cene hrane v maloprodaji ne znižujejo, ampak zvišujejo. To pomeni, da si ostali deležniki v verigi, to je odkupovalci, predelovalna industrija in trgovina, te stroške vkalkulirajo v končno ceno, kmetje pa te možnosti nimajo. Nesprejemljivo je, da se kriza v prehranski verigi rešuje na plečih kmetov in potrošnikov.

Vedno več ljudi prisega na prehranske izdelke, ki so bližje naravi, za veliko kmetij, še posebej v hribih in na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo pa pridelava senenega mleka in mesa lahko pomeni boljše možnosti za preživetje. V okviru Evropskega partnerstva za inovacije - v projektu Seneno meso in mleko pa v teh dneh začenjajo s predstavitvami teh prizadevanj širši javnosti. Z nami je bil Peter Apat s turistične kmetije Apat.

Zjutraj so naši otroci v šolah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila so bila slovenska, že tradicionalno pa so jih ustanove poiskale pri bližnjih kmetih in čebelarjih. Na KGZS pa si želijo, da bi te navezave kratkih verig oskrbe s slovensko hrano postale stalna praksa v obojestransko zadovoljstvo, predvsem pa dobrobit naših otrok. Zato so prav v teh dneh objavili portal Dobrote slo kmetij, kjer lahko zainteresirani na enem mestu najdejo ponudbo vseh kmetij.

Lepi dnevi spodbujajo obisk narave. Pohodniki pogosto občudujejo lepo obdelno krajino in tudi živali, ki se pasejo. Marsikdaj se zgodi, da kozam ali ovcam, redkeje kravam ponudijo tudi kakšen priboljšek. To pa ni prav, saj lahko taka hrana živalim tudi škoduje. Minuli konec tedna je bil prav zaradi prekomernega ponujanja sladkarij usoden za tri koze na kmetiji Žiga Kršinarja.

Na četrtkovem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo in na super trialogu niso dosegli političnega dogovora z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede reforme Skupne kmetijske politike. Portugalsko predsedstvo bo nadaljevalo pogajanja s ciljem končnega dogovora na zasedanju Sveta EU, ki bo potekalo junija v Luksemburgu, pravi minister dr. Jože Podgoršek. Kaj je povedal o snovanju slovenskih ukrepov prihodnjega obdobja SKP pa lahko slišite v današnji rubriki.

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!« se bo 11. junija v vzgojno-izobraževalnih ustanovah po Sloveniji izvedel nadomestni dogodek za lanski Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je zaradi korona razmer odpadel. Na KGZS vabijo kmetije, da se povežete z lokalnimi vrtci in šolami ter jim predstavite svojo ponudbo. Na ta dan bodo namreč otroci v teh ustanovah za zajtrk jedli kruh, maslo, med, mleko ter sveže ali suho sadje. Vsa živila bodo, kot vedno pri Tradicionalnem slovenskem zajtrku, slovenska. Vzgojno-izobraževalne ustanove, ki bodo zajtrk izvedle, bodo lahko uveljavljale pavšalno nadomestilo za nakup živil namenjenih temu zajtrku.

Včeraj smo obeležili 20. maj, rojstni dan slovitega čebelarja Antona Janše, že četrtič tudi kot Svetovni dan čebel. Ob tem se je tako doma kot tudi po svetu odvijalo precej dogodkov. Pri nas v Sloveniji so minevali v senci letošnjih naravnih razmer, ki so čebelam neprijazne. Kaj lahko storimo odgovorja predsednik čebelarjev Boštjan Noč.

Danes že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN po prizadevanjih Slovenije razglasila 20. decembra 2017. Glavni namen dogajanja je ozaveščanje o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Ste vedeli, da na našo kranjsko sivko prisegajo tudi čebelarji v večjem delu Nemčije?

V okviru priprave nacionanih ukrepov SKP je eno temeljnih vprašanj tudi določitev definicija t.i.«aktivnega kmeta«. EU ministrom za kmetijstvo na srečanju pred prvomajskimi prazniki na to temo ni uspelo najti neke skupne odločitve in vse bolj se zdi, da bo tudi to prepuščeno državam članicam. Minister dr. Jože Podgoršek pravi, da je za Slovenijo pomembno, da bo obvezna definicija aktivnega kmeta enostavna za izvedbo in ne bo vodila v izločitev mešanih in dopolnilnih kmetij iz sistema neposrednih plačil in investicijskih ukrepov.

V dopolnjenem 75. letu se je po hudi bolezni poslovil Rajko Štefanič, kmet in gostilničar iz Zupančičevega hrama v Dragatušu, dolgoletni predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, ki si je skupaj s somišljeniki aktivno prizadeval za dobro slovenskega podeželja in vseh, ki tam živijo in delajo. Predvsem je želel, da bi tudi v Sloveniji sprejeli take zakonodajne rešitve, ki bi spoštovale ustavo in lastnikom gozdov ne bi omejevale lastninske pravice.

Predvsem v Sindikatu kmetov Slovenije so kritični zaradi majhnega izplena sredstev za področje kmetijstva iz t.i. Načrta za okrevanje in odpornost. V tem okviru so bili načrtovani mnogi projekti, ki so obetali precejšnje razvojne korake, zdaj bo sredstev zelo malo, pravijo. Prisluhnite odgovoru ministea dr. Jožeta Podgorška.

Minule tri dni lepega vremena so mnogi izkoristili za letošnjo prvo košnjo in spravilo travne silaže. Odločitev je bila težka, saj je marsikje nagajala namočenost tal, ponekod pa tudi zaostanek v rasti zaradi aprilske pozebe. Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana je v takole opozorila na izgube, ki nastajajo v procesu siliranja.

»Obstajajo sorte paradižnika in paprike, ki so namenjene za sajenje v lonce. To so manjše sorte, naredijo manjše grmiče, tak paradižnik ne zraste dva metra, ampak do 60 cm, se razrašča bolj grmičasto, rodi na stranskih poganjkih. Take paprike in paradižniki preživijo in obrodijo že, če jih posadimo v lonec premera 20 cm, v kompostno zemljo, pravi Fanči Perdih.

Gre za statistično predvidevanje, točni uradni podatki bodo znani po koncu kampanje, 1. junija, pravi direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič. Kampanjo ocenjuje kot uspešno in brez posebnosti, čeprav je že drugič zapovrstjo potekala v času koronakrize.

V četrtek, 6. maja, KGZ Maribor pripravlja spletni krožek za poljedelce. Draga Zadravec, specialistka za pridelavo poljščin napoveduje pogovor o najbolj aktualnih vprašanjih in tudi vabi k izmenjavi dobrih izkušenj in praks. Prijavite se lahko na tej povezavi!

Koronakriza je sicer grobo posegla v poslovanje KZ Metlika, ki je bilo predvsem orientirano na oskrbo gostinstva, a jim je z veliki napori uspel skok v internetno ponudbo tako vinskega kot mesnega programa izdelkov, pravi direktorica Tatjana Malešič. Upajo pa, da bodo lahko čimprej znova zagnali že prej utečene poti sodelovanja z gostinci.

Kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti torej kmečki zavarovanci in so utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Kako vložiti prošnjo nam bo pojasnila Urška Ahlin Ganziti iz pravnega sektorja KGZS.

Današnje jutro ni bilo tako mrzlo, kot včerajšnje, so se pa temperature v večjem delu Slovenije spet spustile krepko pod ničlo. To pomeni, da je predvsem sadno drevje doživelo nove poškodbe. Že včeraj je bilo veliko govora o prvih ocenah škode, ki naj bi bile znane že jutri. A agrometeorologinja Andreja Sušnik pojasnjuje, da bomo frealne ocene škode lahko postavili šele junija. Na KGZS so že pred dnevi, ob napovedi udora polarnega zraka pripravili nasvete, kako nasade pripraviti na nizke temperature in tudi kako pomagati prizadetemu sadnemu drevju takoj po pozebi. Znano je namreč, da take dogodki še več let negativno vplivajo na pridelavo.

Mag. Zlatka Gutman Kobal pravi, da so večji pridelovalci jablan v minulih letih veliko naredili na preventivi, ki se začne že z obliko rezi. Prejšnji teden je sledilo škropljenje s krepčilnimi sredstvi na podlagi aminokislin, zdaj pa ostane le čakanje. Dokler je sneg na vejicah, so obeti boljši…

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da jih veseli, da lani ni bilo niti ene prijave pomora čebel in upa, da bo tako tudi letos. Izraža pa skrb glede prvih rezultatov monitoringa divjih oprašeevalcev, ki kaže bolj zaskrbljujoče stanje. Je čebel preveč, in s katerimi ukrepi na kemtijskem področju bi pripomogli k izboljšanju tega stanja?

“Zdaj je idealni čas za sajenje. Sadimo jih 40 do 50 cm narazen. V dveh letih bomo morali že razredčevati, saj se malina zelo razrašča. Obrezujemo enostavno. Ko maline odrodijo, se lanski poganjki posušijo, jih odstranimo, primerno močne pa obdržimo. Te rozge, kot jih imenujemo, naj bi bile razmaknjene 8 do 10 cm in prikrajšamo jih nekje 20 cm,” pravi svetovalec Matjaž Maležič s KGZ Ljubljana.

Pri plačilu davčnih in drugih nedavčnih obveznosti je potrebno biti pozoren na datum plačila, natančneje na trenutek izvedbe plačila. Po Zakonu o davčnem postopku se šteje, da je davek plačan, na dan, ko izvajalec plačilnega prometa izvrši nalog za plačilo davka, oziroma na dan plačila davka, če se davek plača v gotovini ali z brezgotovinskim plačilom pri upravnem ali drugem državnem organu. Načeloma velja, da se vseh težav rešimo, če davčne obveznosti poravnamo vsaj en delovni dan pred oddajo vloge. Vpogled v knjigovodsko stanje pri finančni upravi je mogoč prek sistema Edavki, informacijo pa lahko dobite tudi prek telefona.

Objavljen Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v pridelavi vina zaradi drugega vala epidemije novega koronavirus, ki danes stopa v veljavo.

God sv. Jožefa, 19. marca,  v toplejših predelih Slovenije tradicionalno velja za začetek saditve krompirja. A iz leta v leto se je dobro ozirati na trenutne vremenske razmere in predvsem ogretost tal, pravi mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosaat, ki svetuje odločitev za slovenske sorte krompirja.

Vodja osemenjevalnega centra Preska, mag. Janez Kunc opozarja, da se uvoz telet za pitanje, ki jih pri nas primanjkuje, seli vedno bolj proti vzhodu. S tem pa se povečuje tudi tveganje prenosa najrazličnejših okužb. Zato bi preskrba s teleti morala biti eden važnejših izzivov prihodnjih slovenskih ukrepov SKP.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije jutri pripravlja spletni seminar namenjen vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo zelišč in začimb ter nosilcem dopolnilnih dejavnosti na tem področju. 

Jutri v četrtek v četrtek, 4. marca, med 9. in 12. uro vabljeni k udeležbi na spletnem seminarju o izzivih pridelave senenega mleka in mesa. Več informacij najdete na KGZS. Potrebna je prijava!

Le še danes lahko spremenite nosilca kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, to storite na vaši upravni enoti, vlogo za prenos plačilnih pravic pa potem izpolnite v papirnati obliki in jo še danes s priporočeno pošljete na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Klimatske spremembe, predvsem višanje poletnih temperatur in pa težnja po čimvečjih pridelkih kmete spodbujata k setvi hibridov koruze poznejših zrelostnih razredov. A to je lahko dvorezen meč, pravi Aleš Volčič svetovalec Semenarne Ljubljana. Pri odločitvah in sklepanju kompromisov največ štejejo izkušnje iz prejšnjih let, prav zato pa si je nujno zagotoviti ustrezno seme.

Za nami je letošnja licitacija vrednejših sortimentov lesa, organizatorji pa so tudi letos, še posebej glede na okoliščine, pogojene s koronakrizo, zelo zadovoljni z doseženimi rezultati. Les je ponujalo 568 prodajalcev, skupno pa je bilo vključenih 4076 kubičnih metrov lesa.

V torek, 16. Februarja je potekal zaključni dogodek letošnje  akcije S kmetije za vas, ki je pred 25 leti nastala na pobudo kmetijskih svetovalcev in novinarjev, in katere glavni namen je poiskati in nagrajevati tiste kmetije, ki na inovativni način pristopajo k promociji in trženju svojih pridelkov, izdelkov oz. storitev.

Prireditev s podelitvijo priznanj bo potekala od 28. do 30. maja 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2021 so objavljeni na spletni strani www.dobroteslovenskihkmetij.si. Pohitite, le še danes in jutri do 12.00 imate čas za prijavo!

Na Zvezi slovenske podeželske mladine bodo jutri pripravili že tretje srečanje z naslovom Nemoč podeželja. Tokrat bo namenjeno mladim na širšem območju gorenjske pravi Anja Mager.