Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.
8. 4. 2019
Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

Robert Božič

VEČ ...|8. 4. 2019
Glasuj za najboljši EU projekt!
Še teden dni je mogoče glasovati za po vašem mnenju najboljši projekt, ki je bil sofinanciran s sredstvi Evropske unije in Republike Slovenije. Namen te, zdaj že tradicionalne akcije, ki se odvija že peto leto, je podati priznanje vsem posameznikom in organizacijam, ki s pomočjo evropskih in domačih javnih sredstev ustvarjajo boljši jutri.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Gorski in hribovski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

Gorski in hribovski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

kmetijstvogoske in hribovske kmetijeodprto pismoministrica Mateja Čalušić

Minute za kmetijstvo in podeželje

Gorski in hribovski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

VEČ ...|30. 12. 2025
Gorski in hribovski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa

Na letošni javni razpis za podporo naložbam na gorskih in hribovskih kmetijah je bilo oddanih 226 vlog, skupna zaprošena vrednost javnih sredstev pa je znašala približno 19,1 milijona evrov. Razpisana višina nepovratnih sredstev je bila omejena na približno 7 milijonov evrov, kar je omogočilo odobritev 64 vlog. 150 popolnih vlog je torej ostalo brez sredstev Na to dejstvo so se včeraj z odprtim pismom ministrici Mateji Čalušić oglasili v Združenju hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. 

Robert Božič

kmetijstvogoske in hribovske kmetijeodprto pismoministrica Mateja Čalušić

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
ZVONKO PUKŠIČ: Ekološki kmet z unikatnim sistemom prodaje

V 17. epizodi Podkasta RAST lahko prisluhnete izkušnjam ekološkega kmeta Zvonka Pukšiča, ki je spregovoril o tem, kako je svojo kmetijo iz živinorejske preoblikoval v ekološko in vzpostavil unikaten sistem prodaje pridelkov, kar je kmetiji omogočilo obstanek in razvoj. Pogovor razkriva izzive prevzema kmetije, prehoda v ekološko pridelavo, pomena zavedanja načel marketinga in prodaje pridelkov na kmetiji, ter tudi predaje kmetije naslednji generaciji.
Vabljeni k ogledu celotnega podkasta!

ZVONKO PUKŠIČ: Ekološki kmet z unikatnim sistemom prodaje

V 17. epizodi Podkasta RAST lahko prisluhnete izkušnjam ekološkega kmeta Zvonka Pukšiča, ki je spregovoril o tem, kako je svojo kmetijo iz živinorejske preoblikoval v ekološko in vzpostavil unikaten sistem prodaje pridelkov, kar je kmetiji omogočilo obstanek in razvoj. Pogovor razkriva izzive prevzema kmetije, prehoda v ekološko pridelavo, pomena zavedanja načel marketinga in prodaje pridelkov na kmetiji, ter tudi predaje kmetije naslednji generaciji.
Vabljeni k ogledu celotnega podkasta!

RASTkmetijstvoEkološka kmetijapomen neposredne prodaje

Minute za kmetijstvo in podeželje

ZVONKO PUKŠIČ: Ekološki kmet z unikatnim sistemom prodaje

V 17. epizodi Podkasta RAST lahko prisluhnete izkušnjam ekološkega kmeta Zvonka Pukšiča, ki je spregovoril o tem, kako je svojo kmetijo iz živinorejske preoblikoval v ekološko in vzpostavil unikaten sistem prodaje pridelkov, kar je kmetiji omogočilo obstanek in razvoj. Pogovor razkriva izzive prevzema kmetije, prehoda v ekološko pridelavo, pomena zavedanja načel marketinga in prodaje pridelkov na kmetiji, ter tudi predaje kmetije naslednji generaciji.
Vabljeni k ogledu celotnega podkasta!

VEČ ...|23. 12. 2025
ZVONKO PUKŠIČ: Ekološki kmet z unikatnim sistemom prodaje

V 17. epizodi Podkasta RAST lahko prisluhnete izkušnjam ekološkega kmeta Zvonka Pukšiča, ki je spregovoril o tem, kako je svojo kmetijo iz živinorejske preoblikoval v ekološko in vzpostavil unikaten sistem prodaje pridelkov, kar je kmetiji omogočilo obstanek in razvoj. Pogovor razkriva izzive prevzema kmetije, prehoda v ekološko pridelavo, pomena zavedanja načel marketinga in prodaje pridelkov na kmetiji, ter tudi predaje kmetije naslednji generaciji.
Vabljeni k ogledu celotnega podkasta!

Robert Božič

RASTkmetijstvoEkološka kmetijapomen neposredne prodaje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Anton Medved SKS: V četrtek se v Bruslju obetajo najhujši kmečki protesti doslej!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Anton Medved SKS: V četrtek se v Bruslju obetajo najhujši kmečki protesti doslej!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

protestBruselj18. decemberpolitikakmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Anton Medved SKS: V četrtek se v Bruslju obetajo najhujši kmečki protesti doslej!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

VEČ ...|15. 12. 2025
Anton Medved SKS: V četrtek se v Bruslju obetajo najhujši kmečki protesti doslej!

Potem ko so konec novembra vodilni v Združenju evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih kmetijskih zadrug COPA-COGECA sprejeli odločitev o pripravi demonstracij proti nerazumnim korakom Evropske komisije na področju kmetijstva in preskrbe s hrano, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. V Bruslju tako v četrtek 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov, mobilizacija po državah članicah pa nakazuje, da bi tam lahko protestiralo celo še nekajkrat več ljudi. Udeležbo napoveduje tudi KGZS, ZZS in Sindikat kmetov Slovenije.

Robert Božič

protestBruselj18. decemberpolitikakmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Darinka Sebenik o širšem kontekstu sporazuma Mercosur

Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Darinka Sebenik o širšem kontekstu sporazuma Mercosur

Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

naravakmetijstvoMercosurprotestiBruselj

Minute za kmetijstvo in podeželje

Darinka Sebenik o širšem kontekstu sporazuma Mercosur

Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

VEČ ...|1. 12. 2025
Darinka Sebenik o širšem kontekstu sporazuma Mercosur

Najbolj osovražena beseda med Evropskimi kmeti je sporazum Mercosur, ki bo najverjetneje podpisan še pred božičnimi prazniki, po potrditvi nacionalnih parlamentov vseh vpletenih držav pa naj bi stopil v veljavo že v prihodnjem letu. A Darinka Sebenik, urednica mesečnika Glas dežele pravi, da moramo na vse skupaj pogledati v širšem kontekstu... Več pa v posnetku nedeljske kmetijske oddaje.

Robert Božič

naravakmetijstvoMercosurprotestiBruselj

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Policija zatrla protest kmetov v Londonu

V sredo je policija na silo zatrla protest kmetov v Londonu, ki protestirajo proti napovedanim davčnim spremembam, za katere trdijo, da bodo uničile angleške družinske kmetije in ogrozile nacionalno samooskrbo s hrano. Protest je organizirala skupina No Farmers, No Food, ki je sprva načrtovala množične demonstracije s traktorji v središču Londona, kar pa je tamkajšnja policija prepovedala in onemogočila. Približno 20 kmetov, ki so se vendarle prebili v središče mesta je aretirala, njihove traktorje pa zaplenila. Protest je del širšega vala nezadovoljstva britanskih kmetov, ki ga je sprožila tamkajšnja laburistična vlada, ki tudi z novim davkom na dediščino za kmetijska zemljišča in kmetije poskuša zapolniti proračunski primanjkljaj v višini več kot 22 milijard funtov.

Policija zatrla protest kmetov v Londonu

V sredo je policija na silo zatrla protest kmetov v Londonu, ki protestirajo proti napovedanim davčnim spremembam, za katere trdijo, da bodo uničile angleške družinske kmetije in ogrozile nacionalno samooskrbo s hrano. Protest je organizirala skupina No Farmers, No Food, ki je sprva načrtovala množične demonstracije s traktorji v središču Londona, kar pa je tamkajšnja policija prepovedala in onemogočila. Približno 20 kmetov, ki so se vendarle prebili v središče mesta je aretirala, njihove traktorje pa zaplenila. Protest je del širšega vala nezadovoljstva britanskih kmetov, ki ga je sprožila tamkajšnja laburistična vlada, ki tudi z novim davkom na dediščino za kmetijska zemljišča in kmetije poskuša zapolniti proračunski primanjkljaj v višini več kot 22 milijard funtov.

kmetijstvoprotestLondon

Minute za kmetijstvo in podeželje

Policija zatrla protest kmetov v Londonu

V sredo je policija na silo zatrla protest kmetov v Londonu, ki protestirajo proti napovedanim davčnim spremembam, za katere trdijo, da bodo uničile angleške družinske kmetije in ogrozile nacionalno samooskrbo s hrano. Protest je organizirala skupina No Farmers, No Food, ki je sprva načrtovala množične demonstracije s traktorji v središču Londona, kar pa je tamkajšnja policija prepovedala in onemogočila. Približno 20 kmetov, ki so se vendarle prebili v središče mesta je aretirala, njihove traktorje pa zaplenila. Protest je del širšega vala nezadovoljstva britanskih kmetov, ki ga je sprožila tamkajšnja laburistična vlada, ki tudi z novim davkom na dediščino za kmetijska zemljišča in kmetije poskuša zapolniti proračunski primanjkljaj v višini več kot 22 milijard funtov.

VEČ ...|28. 11. 2025
Policija zatrla protest kmetov v Londonu

V sredo je policija na silo zatrla protest kmetov v Londonu, ki protestirajo proti napovedanim davčnim spremembam, za katere trdijo, da bodo uničile angleške družinske kmetije in ogrozile nacionalno samooskrbo s hrano. Protest je organizirala skupina No Farmers, No Food, ki je sprva načrtovala množične demonstracije s traktorji v središču Londona, kar pa je tamkajšnja policija prepovedala in onemogočila. Približno 20 kmetov, ki so se vendarle prebili v središče mesta je aretirala, njihove traktorje pa zaplenila. Protest je del širšega vala nezadovoljstva britanskih kmetov, ki ga je sprožila tamkajšnja laburistična vlada, ki tudi z novim davkom na dediščino za kmetijska zemljišča in kmetije poskuša zapolniti proračunski primanjkljaj v višini več kot 22 milijard funtov.

Robert Božič

kmetijstvoprotestLondon

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Ptičja gripa H5N1 potrjena tudi v Sloveniji. Stanje v EU je zaskrbljujoče.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Ptičja gripa H5N1 potrjena tudi v Sloveniji. Stanje v EU je zaskrbljujoče.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

aviarna influenzaptičja gripalabod

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ptičja gripa H5N1 potrjena tudi v Sloveniji. Stanje v EU je zaskrbljujoče.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

VEČ ...|26. 11. 2025
Ptičja gripa H5N1 potrjena tudi v Sloveniji. Stanje v EU je zaskrbljujoče.

Evropska agencija za varnost hrane opozarja, da se letošnjo jesen soočamo z velikim porastom okužb divjih ptic z aviarno influenco. V 26 državah EU je bilo od septembra pri divjih pticah odkritih kar 1.443 primerov te bolezni, kar je štirikrat več kot v enakem obdobju lani in največ od leta 2016.

Robert Božič

aviarna influenzaptičja gripalabod

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
18. decembra v Bruslju napovedan vseevropski protest kmetov

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih  kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ...
 

18. decembra v Bruslju napovedan vseevropski protest kmetov

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih  kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ...
 

naravakmetijstvoMercosurprotestiBruselj

Minute za kmetijstvo in podeželje

18. decembra v Bruslju napovedan vseevropski protest kmetov

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih  kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ...
 

VEČ ...|24. 11. 2025
18. decembra v Bruslju napovedan vseevropski protest kmetov

Potem ko sta v petek Združenje evropskih kmetijskih organizacij in Konfederacije evropskih  kmetijskih zadrug COPA-COGECA za 18. december v Bruslju napovedali vseevropski protest kmetov, se je v samo nekaj urah odzvalo več kot štirideset kmetijskih organizacij iz vse Evrope in napovedalo udeležbo. Kmetje iz vse EU so namreč zgroženi nad tem, da bo še pred božičem predsednica Ursule von der Leyen letela v Brazilijo, in podpisala sporazum z Mercosurjem. V Bruslju tako 18. decembra pričakujejo več kot 10.000 kmetov. Med njimi tudi slovenskih napoveduje predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek in nagovarja potrošnike ...
 

Robert Božič

naravakmetijstvoMercosurprotestiBruselj

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ... |
Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

naravakmetijstvohranavrtkrompir

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

VEČ ...|18. 11. 2025
Kakšno je v Tednu SLO hrane poreklo krompirja v naših javnih ustanovah?

V letošnjem letu, ko je suša zelo prizadela slovensko pridelavo krompirja in je naš trg pod izjemnim dampinškim pritiskom krompirja iz največjih EU pridelovalk, bi namreč bilo groteskno, če bi se izkazalo, da v Tednu slovenske hrane naši otroci v šolah in vrtcih jedo recimo nemški krompir in ne slovenskega. 

Robert Božič

naravakmetijstvohranavrtkrompir

Minute za kmetijstvo in podeželje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vsako delavniško jutro ob 8.50 nekaj minut namenimo nasvetom za pridelavo dobre in zdrave domače hrane ter razvoj podeželja. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s kmetijskimi svetovalkami in svetovalci ter drugimi strokovnjaki tega področja.

Robert Božič

Robert Božič

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Duhovna misel

VEČ ... |
Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče