Is podcast
V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.
duhovnost odnosi misijon igor bahovec meta potočnik matej cepin zgodovina cerkve osmisliti zgovodvino družba papež odnosi
V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.
V večernem pogovoru, ki je bil zadnje dejanje tretjega dne Radijskega misijona 2022 so o odnosu do zgodovine, o prečiščenju spomina, nujnosti pogleda na korenine in o prihodnosti, ki se bliža tudi s sinodo, razmišljali dr. Igor Bahovec, Matej Cepin in s. Meta Potočnik.
duhovnostodnosimisijonigor bahovecmeta potočnikmatej cepinzgodovina cerkveosmisliti zgovodvinodružbapapežodnosi
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
V mislih sem preletel mnoge trenutke v življenju, v katerih se me je ta – Božja – LJUBEZEN močno dotaknila, še posebno v obdobju odraščanja, korenito posegla v moje življenje in ga v marsičem spremenila, v vseh nadaljnjih letih pa zvesto spremljala v različnih okoliščinah in življenjskih izzivih. Morda se včasih premalo zavedam, da mi je bil mnogokrat podarjen velik in enkraten dar spoznanja in doživetja polnosti Božje LJUBEZNI, na katerega nisem vedno ustrezno, z ljubeznijo odgovoril.
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
Osrednji misijonski pogovor zadnjega dne 17. radijskega misijona je imel celjski škof Maksimiljan Matjaž, ki je razmišljal ob naslovu »Največja pa je ljubezen.«
V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem.
V Misijonskem večernem pogovoru smo se o poteh do Boga in soljudi ter Cerkvi 3. tisočletja pogovarjali z duhovnikoma Slavkom Rebcem in Mitjo Markovičem ter publicistom in diplomatom Leonom Marcem.
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Nagovor je pripravil Mitja Markovič, župnik v Šentjurju pri Celju. Naslonil se je na tri izhodišča: Kaj o tem pravi Jezus, kaj je zapisano v Svetem Pismu in kakšno Cerkev si nenazadnje želi sam?
Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.
Msgr. Slavko Rebec pravi, da je Cerkev tretjega tisočletja že zdaj tu, gradimo jo mi. Cerkev je takšna, kot jo živimo in jo bomo živeli.
V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.
V šestem dnevu radijskega misijona smo razmišljali o Cerkvi tretjega tisočletja. Kakšna bo? Kako smo vpeti v njeno tvorbo, tudi ob vabilu sinodalnega procesa? Smo pripravljeni prevzeti del svoje odgovornosti in Cerkev prihodnosti dejavno so-oblikovati? Kakšna je Cerkev Jezusa Kristusa?
V misijonski Svetovalnici je bil z nami družinski in zakonski terapevt dr. Drago Jerebic, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina.
O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.
O idealnem občestvu, o naših motivih in koreninah v skupnosti, o Gospodu, ki jih gradi, o spodbujanju duhovnih poklicev, o cerkvici z obzidjem in še marsičem so razmišljali članica in katehistinja v dveh župnijah Katarina Zupančič; aktivna članica svoje župnijske skupnosti, skavtinja in pevka zasedbe Alfa in Omega Ana Ahačevčič ter župnik združene župnije Most na Soči Tomaž Kete.
Letošnji 17. Radijski misijon nosi naslov »Hodimo skupaj.« V času od tihe do cvetne nedelje bodo razmišljanja ubrana v znamenju sinode, h kateri nas je lani jeseni povabil papež Frančišek in nas povabil k skupni hoji. Kakšna naj bo torej Cerkev tretjega tisočletja?
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Člani Moškega pevskega zbora Franc Ksaver Meško Sele – Vrhe so pripravili slavnostni koncert ob 60 letnico delovanja in ob tem prejeli občinsko priznanje občine Slovenj Gradec. V začasnih razstavnih prostorih Gradu Ribnica je na ogled razstava z naslovom Iz take smo snovi kot sanje, V Celju pa je svoja vrata uradno odprla obnovljena Fotohiša Pelikan.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.