Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.
10. 2. 2019
Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.

Sonja Pungertnik

VEČ ...|10. 2. 2019
Gost Brane But
Gostili smo prejemnika nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva Braneta Buta ter vas povabili na dobrodelni koncert projekta Človek za druge.

Sonja Pungertnik

družbapogovor

Luč v temi

VEČ ... |
25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

VEČ ...|8. 2. 2026
25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

VEČ ...|11. 1. 2026
Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

VEČ ...|14. 12. 2025
Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

VEČ ...|9. 11. 2025
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

VEČ ...|12. 10. 2025
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

VEČ ...|14. 9. 2025
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

VEČ ...|10. 8. 2025
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

VEČ ...|13. 7. 2025
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Luč v temi

Oddaja o življenju slepih in slabovidnih

»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.

Sonja Pungertnik

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Javni govor

Prof. dr. Hotimir Tivadar je tokrat govoril o pravilih javnega govora v slovenščini ter kako se nanj pripraviti.

Marjan Bunič

jezikpravila

Svetovalnica

VEČ ... |
Bonton

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Bonton

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Marjan Bunič

svetovanjebonton

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGostičevi dneviBorut JenkoKD Jože Gostič Homec

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Fižolova in lečina juha za postni čas

Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ... |
Dijaki in dijakinje so zadovoljni s programom šole Št. Peter na Koroškem.

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

Dijaki in dijakinje so zadovoljni s programom šole Št. Peter na Koroškem.

Ozrli smo se čez Karavanke, kjer deluje dvojezična Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru na Avstrijskem Koroškem. Za pomoč mladim, ki živijo v revnih predelih Bolgarije in Paragvaja zbirajo sredstva in to že s 50. Tombolo, ki bo 12. marca. Program šole in študijske smeri je predstavila vodja Dijaškega doma s. Urša Šebat, o izkušnji šolanja in zakaj bi šolo priporočila še drugim, pa smo povprašali dijakinjo 3. letnika Mirjam Bukovšek. 

s. Meta Potočnik

splošna maturašola za življenjepraktični pouk