21. februar Mednarodni dan maternih Jezikov
Jutri 21. februarja bo mednarodni dan maternih jezikov, ki ga zaznamujemo od leta 2000. Za spominski dan ga je razglasil Unesco, da bi spodbudil spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu. In temu dnevu posvečamo, današnje Kulturne Utrinke!
20. 2. 2020
21. februar Mednarodni dan maternih Jezikov
Jutri 21. februarja bo mednarodni dan maternih jezikov, ki ga zaznamujemo od leta 2000. Za spominski dan ga je razglasil Unesco, da bi spodbudil spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu. In temu dnevu posvečamo, današnje Kulturne Utrinke!

Jože Bartolj

VEČ ...|20. 2. 2020
21. februar Mednarodni dan maternih Jezikov
Jutri 21. februarja bo mednarodni dan maternih jezikov, ki ga zaznamujemo od leta 2000. Za spominski dan ga je razglasil Unesco, da bi spodbudil spoštovanje lastnega in tudi drugih maternih jezikov po svetu. In temu dnevu posvečamo, današnje Kulturne Utrinke!

Jože Bartolj

kulturaMaterni jezikiNataša Gliha Komac

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Novice iz NUK - Razstava Peter Guček - Nagrada Mateji Rebolj

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

Novice iz NUK - Razstava Peter Guček - Nagrada Mateji Rebolj

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

kulturaliteraturalikovna umetnostMateja ReboljMiki MusterPeter Guček

Kulturni utrinki

Novice iz NUK - Razstava Peter Guček - Nagrada Mateji Rebolj

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

VEČ ...|12. 1. 2026
Novice iz NUK - Razstava Peter Guček - Nagrada Mateji Rebolj

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostMateja ReboljMiki MusterPeter Guček

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava Spominske knjige v Etnografskem muzeju in Zimski festival v Ljubljani

V Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi je na ogled občasna razstava z naslovom Spominske knjige. Festival Ljubljana pa bo kulturni utrip prestolnice tudi letos obogatil z Zimskim festivalom, ki bo potekal od 10. februarja do 2. marca.

Razstava Spominske knjige v Etnografskem muzeju in Zimski festival v Ljubljani

V Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi je na ogled občasna razstava z naslovom Spominske knjige. Festival Ljubljana pa bo kulturni utrip prestolnice tudi letos obogatil z Zimskim festivalom, ki bo potekal od 10. februarja do 2. marca.

kulturaEtnografski muzejSpominske knjigeZimski festival

Kulturni utrinki

Razstava Spominske knjige v Etnografskem muzeju in Zimski festival v Ljubljani

V Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi je na ogled občasna razstava z naslovom Spominske knjige. Festival Ljubljana pa bo kulturni utrip prestolnice tudi letos obogatil z Zimskim festivalom, ki bo potekal od 10. februarja do 2. marca.

VEČ ...|9. 1. 2026
Razstava Spominske knjige v Etnografskem muzeju in Zimski festival v Ljubljani

V Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi je na ogled občasna razstava z naslovom Spominske knjige. Festival Ljubljana pa bo kulturni utrip prestolnice tudi letos obogatil z Zimskim festivalom, ki bo potekal od 10. februarja do 2. marca.

Jože Bartolj

kulturaEtnografski muzejSpominske knjigeZimski festival

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Umrl je urednik Silvester Čuk

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

Umrl je urednik Silvester Čuk

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

kulturaliteraturaSilvester ČukRevija Ognjišče

Kulturni utrinki

Umrl je urednik Silvester Čuk

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

VEČ ...|8. 1. 2026
Umrl je urednik Silvester Čuk

V sredo, 7. januarja 2026 zvečer je v izolski bolnišnici umrl urednik revije Ognjišče Silvester Čuk. Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen. Lotil se je različnih tematik: verskih, ljudskih, poljudnih, znanstvenih, glasbe, športa. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Spomin nanj smo obudili v tokratnih Kulturnih utrinkih.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSilvester ČukRevija Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Poslovilni koncert Elde Viler - APZ France Prešeren Kranj v Sakralnem abonmaju

Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.

Poslovilni koncert Elde Viler - APZ France Prešeren Kranj v Sakralnem abonmaju

Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.

kulturaglasbaAPZ France PrešerenSakralni AbonmaElda Viler

Kulturni utrinki

Poslovilni koncert Elde Viler - APZ France Prešeren Kranj v Sakralnem abonmaju

Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.

VEČ ...|7. 1. 2026
Poslovilni koncert Elde Viler - APZ France Prešeren Kranj v Sakralnem abonmaju

Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.

Jože Bartolj

kulturaglasbaAPZ France PrešerenSakralni AbonmaElda Viler

Kulturni utrinki

VEČ ... |
P. Janez Šamperl: Pesem brata sonca

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

P. Janez Šamperl: Pesem brata sonca

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

kulturaliteraturaSončna pesemPesem brata soncaJanez ŠamperlFrančišek Asiški

Kulturni utrinki

P. Janez Šamperl: Pesem brata sonca

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

VEČ ...|6. 1. 2026
P. Janez Šamperl: Pesem brata sonca

Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga p. Janeza Šamperla z naslovom Pesem brata sonca. V Sloveniji je sicer bolj znana kot Sončna pesem ali Hvalnica stvarstva. Knjižica želi pomagati izostriti naš duhovni pogled na to pesnitev prav v letu, ko mineva 800 let od smrti njenega avtorja sv. Frančiška Asiškega. Knjigo smo predstavili v pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaSončna pesemPesem brata soncaJanez ŠamperlFrančišek Asiški

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Frančiškani na Kostanjevici in dogajanje v letu evropske prestolnice kulture

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Frančiškani na Kostanjevici in dogajanje v letu evropske prestolnice kulture

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

kulturaEPK Gorica Nova Goricafrančiškani KostanjevicaMirjam Brecelj

Kulturni utrinki

Frančiškani na Kostanjevici in dogajanje v letu evropske prestolnice kulture

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

VEČ ...|5. 1. 2026
Frančiškani na Kostanjevici in dogajanje v letu evropske prestolnice kulture

V minulem letu so bili del Evropske prestolnice kulture tudi frančiškani s svojim svetiščem in samostanom na Kostanjevici kot naravna vez med obema Goricama. Čeprav jih uradni organizatorji EPK niso postavili na osvetljeno prizorišče in so ostali v senci, se je tam skozi vse leto dogajalo marsikaj zanimivega. Nekatere podrobnosti nam je razkrila skrbnica Škrabčeve knjižnice Mirjam Brecelj.

Jože Bartolj

kulturaEPK Gorica Nova Goricafrančiškani KostanjevicaMirjam Brecelj

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Kulisne jaslice Štefana Šubica iz Železnikov so stare 150 let

V tem prazničnem času se radi odpravimo tudi na ogled jaslic bodisi na posebnih jasličnih razstavah ali pa v cerkvah po Sloveniji. V oddaji o kulturi vam bomo predstavili kulisne jaslice, ki jih je za župnijsko cerkev sv. Antona puščavnika v Železnikih izdelal podobar Štefan Šubic. Te slavijo letos 150 letnico in so izjemen del naše likovne dediščine, ki je bil na ogled tudi v Narodni galeriji. Več o teh jaslicah nam je povedala raziskovalka lokalne zgodovine Marija Gasser.

Kulisne jaslice Štefana Šubica iz Železnikov so stare 150 let

V tem prazničnem času se radi odpravimo tudi na ogled jaslic bodisi na posebnih jasličnih razstavah ali pa v cerkvah po Sloveniji. V oddaji o kulturi vam bomo predstavili kulisne jaslice, ki jih je za župnijsko cerkev sv. Antona puščavnika v Železnikih izdelal podobar Štefan Šubic. Te slavijo letos 150 letnico in so izjemen del naše likovne dediščine, ki je bil na ogled tudi v Narodni galeriji. Več o teh jaslicah nam je povedala raziskovalka lokalne zgodovine Marija Gasser.

kulturalikovna umetnostMarija GasserŠubičeve kulisne jaslicekulisne jaslice Železnikijaslice Štefana Šubica

Kulturni utrinki

Kulisne jaslice Štefana Šubica iz Železnikov so stare 150 let

V tem prazničnem času se radi odpravimo tudi na ogled jaslic bodisi na posebnih jasličnih razstavah ali pa v cerkvah po Sloveniji. V oddaji o kulturi vam bomo predstavili kulisne jaslice, ki jih je za župnijsko cerkev sv. Antona puščavnika v Železnikih izdelal podobar Štefan Šubic. Te slavijo letos 150 letnico in so izjemen del naše likovne dediščine, ki je bil na ogled tudi v Narodni galeriji. Več o teh jaslicah nam je povedala raziskovalka lokalne zgodovine Marija Gasser.

VEČ ...|31. 12. 2025
Kulisne jaslice Štefana Šubica iz Železnikov so stare 150 let

V tem prazničnem času se radi odpravimo tudi na ogled jaslic bodisi na posebnih jasličnih razstavah ali pa v cerkvah po Sloveniji. V oddaji o kulturi vam bomo predstavili kulisne jaslice, ki jih je za župnijsko cerkev sv. Antona puščavnika v Železnikih izdelal podobar Štefan Šubic. Te slavijo letos 150 letnico in so izjemen del naše likovne dediščine, ki je bil na ogled tudi v Narodni galeriji. Več o teh jaslicah nam je povedala raziskovalka lokalne zgodovine Marija Gasser.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostMarija GasserŠubičeve kulisne jaslicekulisne jaslice Železnikijaslice Štefana Šubica

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Ivan Sivec s knjigo o Hansu Christianu Andersenu

V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.

Ivan Sivec s knjigo o Hansu Christianu Andersenu

V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.

kulturaliteraturaIvan SivecPika pri grdem račkuHans Christian Andersen

Kulturni utrinki

Ivan Sivec s knjigo o Hansu Christianu Andersenu

V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.

VEČ ...|30. 12. 2025
Ivan Sivec s knjigo o Hansu Christianu Andersenu

V letu, ki se izteka smo obeležili 220 letnico rojstva in 150 letnico smrti danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Pisatelj Ivan Sivec je ob tem napisal knjigo Pika pri grdem račku, ki je namenjena predvsem otrokom, pa tudi mamicam in očkom ter dedkom in babicam. Knjigo nam je v pogovoru predstavil avtor sam.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIvan SivecPika pri grdem račkuHans Christian Andersen

Kulturni utrinki

Kulturni utrinki

Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

Zima, mrazišča, obletnice v 2026 in 40 let E7

Najprej smo izpostavili vremenske značilnosti te zime, ki nam je v zadnjih dneh prinesla sneg in mraz. Vse skupaj je v klimatološke okvire postavil Gregor Vertačnik z agencije za okolje, pogledali smo tudi v mrazišče na Komni, kjer so pred 17-imi leti izmerili najnižjo temperaturo pri nas. V drugem delu smo predstavili gorniški pregled leta 2026 z obletnicami, ki so pred nami. Gozdar Jože Prah je izpostavil 70 letnico zasavske planinske poti, minilo pa je tudi 40 let od začetkov Evropske pešpoti E7.

Blaž Lesnik

gorevremepodnebjeplaninstvopohodništvonarava

Naš gost

VEČ ... |
Prevajalec, pisatelj, pesnik in profesor dr. Peter Svetina

Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad:  leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.

Prevajalec, pisatelj, pesnik in profesor dr. Peter Svetina

Peter Svetina je pisatelj in prevajalec, ki je za svoj ustvarjalni opus prejel veliko lepih nagrad:  leta 2001 je dobil nagrado za pesniško zbirko Kavarna v prvem nadstropju, leta 2008 nagrado za izvirno slovenski slikanico Klobuk gospoda Konstantina, čez pet let je prejel nagrado Večernica za najboljše mladinsko delo za slikanico Ropotarna, pa Levstikovo nagrado za knjigo Molitvice s stopnic. Naš gost je tudi profesor, ki nam je povedal nekaj o svojem literarnem okusu.

Mateja Subotičanec

spominživljenjeliteratura

Naš pogled

VEČ ... |
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?

Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?

Robert Božič

komentarMercosurTrumpLatinska Amerika

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Mineštre in juhe na žlico, slane palčke, ajdova ocvirkovka, ričet, žganci ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Kuhajmo s sestro Nikolino

Mineštre in juhe na žlico, slane palčke, ajdova ocvirkovka, ričet, žganci ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Sol in luč

VEČ ... |
Phil Bosmans; Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce.

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige Phila Bosmansa o katerih je Ulrich Schütz zapisal, da so: “kot sončni žarki, ki lahko prinesejo luč v temo življenja.” Knjiga “Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce,” je izšla pri založbi Ognjišče.

Phil Bosmans; Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce.

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige Phila Bosmansa o katerih je Ulrich Schütz zapisal, da so: “kot sončni žarki, ki lahko prinesejo luč v temo življenja.” Knjiga “Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce,” je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Stopinje kralja Venčeslava

Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!

Nika Mandelj

otrocizgodbe za otrokepravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Kristus, naše upanje, je rojen

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nedelja je sto let ohranila ime

Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.

Nedelja je sto let ohranila ime

Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje? 

Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič. 

Kaj lahko pričakujemo od predvolilne kampanje? 

Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Novice iz NUK - Razstava Peter Guček - Nagrada Mateji Rebolj

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

Novice iz NUK - Razstava Peter Guček - Nagrada Mateji Rebolj

Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostMateja ReboljMiki MusterPeter Guček

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Rok Čakš: Tako Golobovo »reševanje javnega zdravstva« dejansko vodi v njegovo čisto privatizacijo

»Omejevanje števila zdravstvenih storitev koncesionarjem, prepovedi popoldanskega dela in prepovedi dela preko s.p-jev neizogibno vodijo v daljše čakalne vrste. In te so voda na mlin čistim zasebnikom, saj se pacienti zaradi čakanja v bolečinah odločijo za samoplačniško storitev. Povedano drugače – ne bo jih operiral dr. Gregor Kavčič v zasebni ordinaciji s koncesijo zanje brezplačno (preko plačila ZZZS), temveč on ali kdo drug v zasebni samoplačniški kliniki za nekaj sto ali tisoč evrov,« je zapisal urednik Rok Čakš.

Rok Čakš: Tako Golobovo »reševanje javnega zdravstva« dejansko vodi v njegovo čisto privatizacijo

»Omejevanje števila zdravstvenih storitev koncesionarjem, prepovedi popoldanskega dela in prepovedi dela preko s.p-jev neizogibno vodijo v daljše čakalne vrste. In te so voda na mlin čistim zasebnikom, saj se pacienti zaradi čakanja v bolečinah odločijo za samoplačniško storitev. Povedano drugače – ne bo jih operiral dr. Gregor Kavčič v zasebni ordinaciji s koncesijo zanje brezplačno (preko plačila ZZZS), temveč on ali kdo drug v zasebni samoplačniški kliniki za nekaj sto ali tisoč evrov,« je zapisal urednik Rok Čakš.

Radio Ognjišče Rok Čakš

komentarpolitikadružba