V oddaji ste lahko slišali iskreno zahvalo za nadvse uspelo dobro delo pred tednom dni, ko je Pustna Sobotna iskrica uspela zbrati več kot 175.000 evrov za otroke v Mozambiku. Res, še enkrat hvala, dragi poslušalci. Spoznali ste tudi lepo idejo o postni kocki, slišali slovensko ljudsko pravljico in nekaj koristnih vzpodbud za poseben del leta v katerega smo vstopili.
otroci mladi glasba duhovnost 20. Pustna Sobotna iskrica post Mavrica Melita Košir
                                        
                                        V oddaji ste lahko slišali iskreno zahvalo za nadvse uspelo dobro delo pred tednom dni, ko je Pustna Sobotna iskrica uspela zbrati več kot 175.000 evrov za otroke v Mozambiku. Res, še enkrat hvala, dragi poslušalci. Spoznali ste tudi lepo idejo o postni kocki, slišali slovensko ljudsko pravljico in nekaj koristnih vzpodbud za poseben del leta v katerega smo vstopili.
V oddaji ste lahko slišali iskreno zahvalo za nadvse uspelo dobro delo pred tednom dni, ko je Pustna Sobotna iskrica uspela zbrati več kot 175.000 evrov za otroke v Mozambiku. Res, še enkrat hvala, dragi poslušalci. Spoznali ste tudi lepo idejo o postni kocki, slišali slovensko ljudsko pravljico in nekaj koristnih vzpodbud za poseben del leta v katerega smo vstopili.
otrocimladiglasbaduhovnost20. Pustna Sobotna iskricapostMavricaMelita Košir
Sobotna iskrica
    Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
    
    Oddajo sta zaznamovala obiska Mateje Gomboc z uredništva revije Mavrica in prav posebnega fanta - lutke, ki sliši na ime Pedenjped. Ta je prišel v studio ob spremstvu zakoncev Mirjam in Klemna Bojanovič, ki ob družinskem življenju z lutko, harmoniko in glasom razveseljujeta otroke po Sloveniji in prepevata uglasbena besedila Nika Grafenauerja.
Sobotna iskrica
    Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
    
    Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
    Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
    
    Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
    Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
    
    Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
    Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
    
    Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
    V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
    
    V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
    V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
    
    V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
    Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.
Sobotna iskrica
    
    Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.
                                    
Moja zgodba
	    
	    V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Komentar tedna
	    
	    Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Doživetja narave
	    
	    Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Pogovor o
	    
	    V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Svetovalnica
	    
	    Velike količine zavržene hrane so resno etično vprašanje, a pomenijo tudi povečane stroške in breme za okolje. Kako na novo premisliti odnos do hrane, kaj lahko stori vsak posameznik, kako načrtovati nakupovanje in porabiti ostanke hrane? To so pomembna vprašanja, ki smo jih odpirali skupaj z Emo Otavnik iz Društva Ekologi brez meja.
Pevci zapojte, godci zagodte
	    
	    V Šmartinskem domu v Stražišču pri Kranju se je 17. oktobra odvil koncert Ljudska glasba na obrobjih, ki so ga pripravili Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU in Folklorna skupina Sava Kranj. Rdeča nit koncerta je bila glasba z obrobji – tako geografskih kot simbolnih. Nastopajoči so s pesmimi spodbudili razmislek o mejah – fizičnih in kulturnih – ter o pomenu skupnosti, ki ohranja in poustvarja dediščino. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
	    
	    V oddaji ste slišali predstavitev adventnega romanja na Dunaj in Bratislavo, ki smo ga z agencijo Palma pripravili v dneh od 19. do 21. decembra. Slišali ste še nekaj koristnih informacij. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali posnetek pridige, ki jo je imel škof Matjaž na Brezjah 7. oktobra, na dan rožnega venca.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
	    
	    Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.