Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politikaZDAteorija spola

Informativni prispevki

VEČ ... |
Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

infootrocizdravstvo

Informativni prispevki

Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

VEČ ...|25. 2. 2026
Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

Radio Ognjišče

infootrocizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

infopolitkakomentarpeter gregorčič

Informativni prispevki

Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

VEČ ...|24. 2. 2026
Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

Radio Ognjišče

infopolitkakomentarpeter gregorčič

Informativni prispevki

VEČ ... |
Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

info

Informativni prispevki

Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

VEČ ...|24. 2. 2026
Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

infopolitikakpk

Informativni prispevki

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

VEČ ...|18. 2. 2026
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Radio Ognjišče

infopolitikakpk

Informativni prispevki

VEČ ... |
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

info

Informativni prispevki

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

VEČ ...|18. 2. 2026
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

VEČ ...|11. 2. 2026
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Radio Ognjišče

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Pogovor o

VEČ ... |
Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Prepoved družbenih omrežij za mlade

O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok

Petra Stopar

politikaživljenje

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Nika Mandelj

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Radijski roman

VEČ ... |
Pot do resnice, 29. del

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Pot do resnice, 29. del

Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu. 

Mateja Subotičanec

knjiga

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev