Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfokomentarodnosimladiotrocipapežpogovor

VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Tone Gorjup

Slomšek info spomin pogovor izobraževanje

Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.
VEČ ...|19. 9. 2019
Pred dvajsetimi leti je posijalo sonce Slomškove blaženosti na slovenskem nebu
Cerkev v Sloveniji je pred dvajsetimi leti obiskal sveti papež Janez Pavel. Med slovesno mašo pri Betnavskem gradu je škofa Antona Martina Slomška razglasil za blaženega. Svetel dogodek ostaja v srcih številnih vernih Slovencev, saj smo z njim dobili prvega uradnega priprošnjika v nebesih. Za naš radio je o tem spregovoril nadškof Turnšek.

Tone Gorjup

Slomšek info spomin pogovor izobraževanje

VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

mediji zakonodaja info politika pogovor

Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
VEČ ...|17. 9. 2019
Pravnik Zupančič kritičen do predloga nove medijske zakonodaje
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.

Alen Salihović

mediji zakonodaja info politika pogovor

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodišče komentar politika socialni zavodi sociala

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodišče komentar politika socialni zavodi sociala

VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije

Petra Stopar

duhovnost papež

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
VEČ ...|16. 9. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta na nedeljo svetniških kandidatov ljubljanske metropolije

Petra Stopar

duhovnost papež

VEČ ...|15. 9. 2019
Informativni prispevki
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki
VEČ ...|15. 9. 2019
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

info

VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosi evtanazija

Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.
VEČ ...|13. 9. 2019
Globokar: Pritisk, da bi evtanazirali bolnike z demenco, bo čedalje večji.
Nizozemsko sodišče je v sredo oprostilo zdravnico, ki je evtanazirala žensko s hujšo obliko demence. Kakšne posledice bo to imelo za podobne primere zlorabe evtanazije, smo se pogovarjali z moralnim teologom Romanom Globokarjem.

Marta Jerebič

odnosi evtanazija

VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

info politika pogovor denar ekonomija nemčija

Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Nas čaka domino efekt?
Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Alen Salihović

info politika pogovor denar ekonomija nemčija

VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družba info politika

Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.
VEČ ...|11. 9. 2019
Napad na dvojčka 11. septembra bistveno spremenil boj proti terorizmu
V terorističnem napadu z letali leta 2001 je umrlo skoraj 3000 ljudi, dogodek pa je po besedah varnostnega strokovnjaka Boštjana Perneta bistveno spremenil boj proti terorizmu. Države so zaostrile zakonodajo in okrepile delovanje varnostnih služb.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|9. 9. 2019
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!

Marta Jerebič

papež pogovor mladi

Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!
VEČ ...|9. 9. 2019
Peter Opeka po papeževem obisku
Peter Opeka je v pogovoru za Radio Ognjišče strnil svoje vtise po papeževem obisku: To je bil zgodovinski obisk za nas!

Marta Jerebič

papež pogovor mladi

VEČ ...|8. 9. 2019
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.

msgr. Franci Trstenjak

duhovnost kolesarjenje 2019

Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.
VEČ ...|8. 9. 2019
Zahvala Trstenjaka ob sklepu jubilejnega kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi, zbranim se je zahvalil glavni urednik msgr. Franci Trstenjak.

msgr. Franci Trstenjak

duhovnost kolesarjenje 2019

VEČ ...|8. 9. 2019
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi

p. Christian Gostečnik

duhovnost kolesarjenje 2019

Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi
VEČ ...|8. 9. 2019
Pridiga p. Gostečnika ob sklepu kolesarskega romanja
Jubilejno deseto kolesarjenje Od Marije k Mariji smo na današnji mali šmaren sklenili v Novi Štifti pri Ribnici s sveto mašo, ki jo je daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik. Maši je sledil koncert Marijinih pesmi

p. Christian Gostečnik

duhovnost kolesarjenje 2019

VEČ ...|5. 9. 2019
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.

Petra Stopar

info duhovnost družba kultura

Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.
VEČ ...|5. 9. 2019
Okrogla miza Maribor brez 1859
4. septembra je minilo 160 let od dejanja blaženega škofa Antona Martina Slomška, ko je iz Št. Andraža na Koroškem prenesel škofijski sedež v Maribor, s tem pa je mesto postalo škofijska prestolnica. Kaj bi bilo z Mariborom, če ne bi bilo leta 1859, je zgodovinar in teolog dr. Aleš Maver v vlogi povezovalca spraševal govornike omizja v Slomškovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so duhovnik in profesor dr. Vinko Potočnik, režiser David Sipoš ter zgodovinar in profesor dr. Stane Granda.

Petra Stopar

info duhovnost družba kultura

VEČ ...|5. 9. 2019
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.

Marta Jerebič

papež pogovor politika

Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.
VEČ ...|5. 9. 2019
Slovenska misijonarja o papeževem obisku v Mozambiku
O papeževem obisku v Mozambiku smo se pogovarjali s s. Zvonko Mikec in Tonetom Grmom.

Marta Jerebič

papež pogovor politika

VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Alen Salihović

pričevanje taborišče smrt komunizem politika

Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.
VEČ ...|4. 9. 2019
Pričevanje taboriščnice Lidije Drobnič - Moč mi je dajala vera!
7. julija je minilo 70 let od uvedbe edinega ženskega taborišča pri nas. V nekdanji vasi kočevskih Nemcev Ferdrenk pri Kočevju je pod komunistično oblastjo trpelo od 600 do 700 žena in deklet, med njimi je bila tudi Lidija Drobnič. Ženske so ženske prisilno opravljati »družbenokoristno delo«, saj so jim očitali sodelovanje ali stik z ljudmi iz zahodnih držav, karierizem, protidržavno držo ali celo brezdelnost.

Alen Salihović

pričevanje taborišče smrt komunizem politika

VEČ ...|4. 9. 2019
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.

Marta Jerebič

papež pogovor

Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.
VEČ ...|4. 9. 2019
Peter Opeka o papeževem obisku na Madagaskarju
Petra Opeko smo na telefon uspeli priklicati, ko se je mudil v kamnolomu, kjer bo papež podelil blagoslov prebivalcem Akamasoe in celotnemu mestu Antananarivo.

Marta Jerebič

papež pogovor

VEČ ...|3. 9. 2019
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.

Tanja Dominko

družba info komentar politika

Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.
VEČ ...|3. 9. 2019
Z Mitjo Štularjem smo komentirali umik Igorja Šoltesa in posledice afere za družbo
Tanja Dominko se je pogovarjala s publicistom Mitjo Štularjem o Igorju Šoltesu, Marjanu Šarcu in Branetu Kralju, zlasti z vidika kadrovanja in odzivov nanj.

Tanja Dominko

družba info komentar politika

VEČ ...|2. 9. 2019
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.

Marta Jerebič

papež pogovor politika

Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.
VEČ ...|2. 9. 2019
Kako težko bo kardinalom v primeru konklava izvoliti novega papeža?
O novo imenovanih kardinalih smo se pogovarjali s Karlom Bolčino.

Marta Jerebič

papež pogovor politika

VEČ ...|29. 8. 2019
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.

Matjaž Merljak

info

Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.
VEČ ...|29. 8. 2019
Repatricija iz Venezuele
47 oseb slovenskega rodu iz Venezuele se bo vrnilo v domovino. Odločitev o repatriaciji je vlada sprejela na seji 29. avgusta 2019, saj Venezuelo že dlje časa pretresa huda gospodarska in politična kriza, je po seji vlade pojasnil minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Tanja Dominko

družba info politika pogovor korupcija

Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.
VEČ ...|29. 8. 2019
Novinar Bojan Požar o Kralju in kadriranju
Novinar Bojan Požar je prvi objavil dokument, ki priča, da je predsednica nadzornega sveta Uradnega lista prijavila generalnega sekretarja stranke Marjana Šarca Braneta Kralja, ker je poskušal vplivati na izbiro direktorja Uradnega lista. Dejal ji je nekako tako, da država pričakuje, da bo to mesto zasedel Igor Šoltes. Tanja Dominko je poklicala Požarja, ki je dejal, da so tudi nanj pritiskali, naj dokumenta ne objavi.

Tanja Dominko

družba info politika pogovor korupcija

VEČ ...|27. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.

Petra Stopar

duhovnost spomin duhovnost

Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.
VEČ ...|27. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa pri spominski maši v Rovtah
V župnijski cerkvi v Rovtah je bila v nedeljo spominska maša in slovesnost za pobite domobrance ter druge žrtve prve in druge svetovne vojne ter žrtve vojne za Slovenijo. Nadškof Anton Stres je v pridigi spomnil na nedavni evropski dan spomina na žrtve treh totalitarizmov, ki je po njegovem posvečen resnici o teh režimih in spoštljivemu spominu njihovih žrtev.

Petra Stopar

duhovnost spomin duhovnost

VEČ ...|27. 8. 2019
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.

Petra Stopar

info kmetijstvo narava družba

Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.
VEČ ...|27. 8. 2019
Podjetje Damahaus pomaga Ruandi
Slovenija je ponudila svojo roko Afriki tudi v Ruandi. V sodelovanju s tamkajšnjo Karitas pomaga najrevnejšim prebivalcem okrožja Karongi. Pilotno je vkključeno slovensko podjetje Damahaus.

Petra Stopar

info kmetijstvo narava družba

VEČ ...|27. 8. 2019
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina

Tanja Dominko

info izobraževanje kultura

Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
VEČ ...|27. 8. 2019
Pogovor z ravnateljico Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina

Tanja Dominko

info izobraževanje kultura

VEČ ...|27. 8. 2019
Župan Železnikov Anton Luznar o vplivu volkov na podeželje
Posnetek izjave je z okrogle mize Civilne iniciative Cerkno v Davči, ki je bila 17. 8. 2019.
Župan Železnikov Anton Luznar o vplivu volkov na podeželje
Posnetek izjave je z okrogle mize Civilne iniciative Cerkno v Davči, ki je bila 17. 8. 2019.

Petra Stopar

kmetijstvo narava politika otroci

Župan Železnikov Anton Luznar o vplivu volkov na podeželje
Posnetek izjave je z okrogle mize Civilne iniciative Cerkno v Davči, ki je bila 17. 8. 2019.
VEČ ...|27. 8. 2019
Župan Železnikov Anton Luznar o vplivu volkov na podeželje
Posnetek izjave je z okrogle mize Civilne iniciative Cerkno v Davči, ki je bila 17. 8. 2019.

Petra Stopar

kmetijstvo narava politika otroci

VEČ ...|27. 8. 2019
Ekolog Janez Matos o pomenu požarov v Amazoniji
Ekolog Janez Matos o pomenu požarov v Amazoniji

Silvestra Sadar

info kmetijstvo narava

Ekolog Janez Matos o pomenu požarov v Amazoniji
VEČ ...|27. 8. 2019
Ekolog Janez Matos o pomenu požarov v Amazoniji

Silvestra Sadar

info kmetijstvo narava

VEČ ...|23. 8. 2019
Vpis v programe Teološke fakultete
Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.
Vpis v programe Teološke fakultete
Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.

Nataša Ličen

duhovnost info izobraževanje odnosi pogovor

Vpis v programe Teološke fakultete
Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vpis v programe Teološke fakultete
Teologija, ki poskuša prevajati izkušnjo Boga v besede sodobnega človeka, je obenem ključnega pomena za odkrivanje odgovorov na bistvena vprašanja o obstoju in smislu. Matjaž Celarc je opozoril na programe Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in na rok za vpis.

Nataša Ličen

duhovnost info izobraževanje odnosi pogovor

VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnost izobraževanje ideja razvoj gospodarstvo okolje narava turizem pogovor

Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.
VEČ ...|22. 8. 2019
Sončni Kanin vse leto
Ob julijski akciji Odgovorno na pot, varno na vrh, ki jih pripravljamo ob 25. letnici oddajanja radia Ognjišče, smo obiskali tudi Kanin. V Visokogorje smo se odpeljali s krožno kabinsko žičnico, ki povezuje dolino in goro. Vsako leto, množica tudi v poletnih mesecih, prihaja na Kanin vse več gostov. O razvoju, načrtih in vizijah, smo se pogovarjali z direktorjem Javnega zavoda Sončni Kanin, dr. Rokom Ovsenikom.

Nataša Ličen

inovativnost izobraževanje ideja razvoj gospodarstvo okolje narava turizem pogovor

VEČ ...|22. 8. 2019
Informativni prispevki
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki
VEČ ...|22. 8. 2019
Informativni prispevki

Radio Ognjišče

info

VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

sprava pogovor info politika izobraževanje

Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|21. 8. 2019
Dr. Andreja Valič Zver o pomenu dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
Ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov smo se pogovarjali z direktorico Študijskega centra za narodno spravo dr. Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

sprava pogovor info politika izobraževanje

VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

p. Ivan Rampre/Vatican news

oman pogreb spomin info

Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.
VEČ ...|21. 8. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa na pogrebu Ivana Omana
V Škofji Loki so danes pokopali Ivana Omana, starosto slovenske politike in enega od ključnih osamosvojiteljev Slovenije ter soustanovitelja Slovenske kmečke zveze. Srčnost, pravičnost, pogum, humanizem so bile med besedami, ki jih je v pridigi pri pogrebni sveti maši izrekel nadškof Anton Stres. Predsednik republike Borut Pahor pa je Omana označil za narodnega buditelja.

p. Ivan Rampre/Vatican news

oman pogreb spomin info

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Alen Salihović

oman pogreb spomin info

Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na pogrebu Ivana Omana
Več sto ljudi se je v Škofji Loki zbralo na pogrebu enega ključnih osamosvojiteljev Slovenije in soustanovitelja Slovenske kmečke zveze Ivana Omana. Kot je v nagovoru zbranim na pogrebni slovesnosti z vojaškimi častmi izpostavil predsednik republike Borut Pahor, je bil Oman naš narodni buditelj.

Alen Salihović

oman pogreb spomin info

VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Alen Salihović

oman pogreb spomin info

Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.
VEČ ...|21. 8. 2019
Govor vnuka Blaža Podobnika na pogrebu Ivana Omana
V imenu družine Oman je spregovoril eden izmed Omanovih vnukov Blaž Podobnik, ki se je spomnil njegove razgledanosti in vedoželjnosti. Staremu atu se je zahvalil za zgled širine, pokončnosti in neustrašnosti. Ko so bili kmetje brez zastopnika, ste jih s svojim gromkim glasom zagovarjali. Ko je bila različnost mišljenja zatirana, ste naglas razmišljali različno. Ko je bil narod brez lastne države, ste jo ustanavljali, je spomnil.

Alen Salihović

oman pogreb spomin info

VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italija politika info izobraževanje pogovor

Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.
VEČ ...|21. 8. 2019
Novinar Andrej Černic o politični krizi v Italiji
Novinar pri slovenskem uredništvu RAI v Trstu Andrej Černic je za Radio Ognjišče spregovoril o odstopu italijanskega premiera Guiseppeja Conteja in potezah notranjega ministra Mattea Salvinija.

Alen Salihović

italija politika info izobraževanje pogovor

VEČ ...|20. 8. 2019
Če Nemčija kihne …
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.
Če Nemčija kihne …
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.

Helena Križnik

info politika pogovor

Če Nemčija kihne …
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.
VEČ ...|20. 8. 2019
Če Nemčija kihne …
Če Nemčija kihne, se lahko hitro prehladi tudi ostali del Evropske unije. Na to opozarja ekonomist dr. Matej Lahovnik. Kot dodaja, utegnejo biti na udaru predvsem gospodarstva, ki so zelo odvisna od dogajanja v tej državi. Med njimi je Slovenija, ki se mora pripraviti na morebitno novo krizo.

Helena Križnik

info politika pogovor

VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Helena Križnik

info zdravstvo politika pogovor

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.
VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Helena Križnik

info zdravstvo politika pogovor

VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan oman smrt info spomin

Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.
VEČ ...|20. 8. 2019
Govori na žalni seji SLS in NSi ob smrti Ivana Omana
Govori predsednika SLS Marjana Podobnika, predsednika NSi Mateja Tonina, predsednika Državnega sveta Alojza Kovšce in Aleša Primca. na žalni seji SLS in NSi ob smrti staroste slovenske pomladi Ivana Omana.

Alen Salihović

ivan oman smrt info spomin

VEČ ...|19. 8. 2019
VS Plamen v Sloveniji
V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.
VS Plamen v Sloveniji
V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.

Matjaž Merljak

info kultura

VS Plamen v Sloveniji
V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.
VEČ ...|19. 8. 2019
VS Plamen v Sloveniji
V Slovenijo prihaja Vokalna skupina Plamen iz Toronta v Kanadi. Nastopi:Viteška dvorana Posavskega muzeja Brežice v torek, 20. avgusta 2019, ob 19.30Kristalna dvorana Grand Hotela Rogaška v sredo, 21. avgusta 2019, ob 20.30Slovenska filharmonija, Ljubljana petek, 23. avgust 2019, ob 19.30Gosta koncertov bosta: Tanja Činč, klavir in Timotej Kosovinc, kitaraČastni pokrovitelj je predsednik Slovenije Borut Pahor.Pogovor z umetniško vodjo skupine Marijo Ahačič Pollak.

Matjaž Merljak

info kultura

VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan oman rosvita pesek politika pogovor

dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.
VEČ ...|19. 8. 2019
dr. Rosvita Pesem o spominih na Ivana Omana
Novinarka dr. Rosvita Pesek: Večkrat sva sedela v kuhinjskem kotu, za mizo ob kateri je jeseni 1989 nastajal Demos. V Zmincu pri Škofji Loki. Veliko sva govorila o časih, ko se je rojevala nova država. A njegova prednost je bila, da se je tako zelo dobro spominjal še vsega kar je prinesla povojna Jugoslavija. Ko so bili drugi, ki so vstopali v sam vrh demokratične slovenske politike še mladeniči, je bil on že starosta. Zgodovino je poznal iz življenja, ne iz knjig, muke slovenskega kmeta pa tudi.Tako dobro je vedel, da potrebujemo zdravo kmečko pamet. Postal je sinonim zanjo. Poguma mu ni manjkalo. Odločne in klene besede tudi ne. Rad je šel med ljudi. Rad je bil kmet. In zmeraj je s kančkom slabe vesti povedal, da je z vstopom v politiko, velik del bremena na kmetiji padel na sina Janeza. Čeprav mu je vsekozi pomagal. Oja, še grem v štalo, se je pohvalil še lani jeseni. Kmetje lahko danes s ponosom povedo, da so kmetje. Tudi zaradi Ivana Omana. Ta del slovenskega življa je poosebljal in zastopal v najbolj ključnih trenutkih slovenske zgodovine. Častno in Pošteno.Z vsem srcem. Za demokracijo in samostojno Slovenijo.

Alen Salihović

ivan oman rosvita pesek politika pogovor

VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Silvestra Sadar

ivan oman lojze peterle politika pogovor

Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.
VEČ ...|19. 8. 2019
Lojze Peterle o spominih na Ivana Omana
Umrl je Ivan Oman, soustanovitelj in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze, so sporočili iz SLS. Bil je eden ključnih ljudi pri ustanavljanju Demosa in osamosvajanju Slovenije, politični sopotniki in tekmeci pa se ga spominjajo kot treznega politika in velikega Slovenca.

Silvestra Sadar

ivan oman lojze peterle politika pogovor

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode
Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode
Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode
Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor kardinal Franc Rode
Nagovor kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo
Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo
Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo
Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor evangeličanski škof Geza Filo
Nagovor evangeličanskega škofa Geze File ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci – Nagovor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja
Nagovor predsednika Republike Slovenije ob 100-letnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.
VEČ ...|17. 8. 2019
100-letnica združitve Prekmurja z matičnim narodom, Beltinci - Pridiga škofa Petra Štumpfa
V soboto, 17. avgusta 2019, je v Beltincih potekala sveta maša ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki jo je ob somaševanju škofov in duhovnikov daroval ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Stanislav Zore.Svete maše se je udeležilo preko šest tisoč vernikov, somaševalo pa je okrog 110 duhovnikov skupaj s slovenskimi škofi in škofi iz sosednjih držav. Zbrane vernike je v pridigi nagovoril soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf. Ob koncu sv. maše so zbrane kratko pozdravili tudi kardinal dr. Franc Rode, škof Evangeličanske Cerkve Geza Filo in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Združene pevske zbore in orkester Glasbene šole Beltinci je vodil Matej Zavec, za orglami pa je bil Mitja Medved.Škofija Murska Sobota je od januarja 2019 z nagovori vsako drugo nedeljo v mesecu, s šmarnicami in na druge načine obhajala 100-letnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Dogajanje je doseglo vrhunec s slovesno sveto mašo, ki so jo obhajali v soboto, 17. avgusta 2019 ob 17.00 v Beltincih.Škof dr. Peter Štumpf je v pridigi spomnil na prekmurske in prleške duhovnike, ki so »s svojim delom ljudi spodbujali k poglabljanju vere, ljubezni do maternega jezika, Slovence pa k združitvi z matičnim narodom.« Spomnil je tudi na bolečino razdeljenosti in ob zgledu duhovnikov, voditeljev prekmurskega ljudstva, pokazal pot naprej. »Ti narodni velikani še zmeraj zgovorno pričujejo, kakšni morajo biti narodni voditelji. Da je voditelj lahko z ljudmi, mora imeti ljudi rad – tako zelo rad, da mu ni žal celo umreti zanje.« In potem je pokazal na svetle vzore. »Da je rano razdeljenosti vedno mogoče ozdraviti in jo celo napraviti za vogelni kamen svetosti, nam zgovorno pričujeta tudi Božja služabnika, nekdanji polanski župnik in mučenec Danijel Halas ter nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar st. in mnogi, ki smo jih poznali kot pričevalce vere, branilce življenja ter graditelje mostov edinosti v Cerkvi in narodu.«Na slovesnosti so izrekli zahvalo Bogu za sto let povezanosti prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in izpovedali prošnjo, da bi katoliška vera še naprej živela med ljudmi v tem razburkanem prostoru srednje Evrope in bi vsak zmogel ostati to, kar je: Slovenec še naprej Slovenec, Madžar še naprej Madžar, Hrvat še naprej Hrvat. Kot znamenje povezanosti so se med bogoslužjem slišale tudi besede v madžarskem, hrvaškem in romskem jeziku.Pri sveti maši in v programu pred njo so sodelovali člani različnih skupin: cerkveni pevski zbori, pritrkovalci, ministranti, člani cehovskih društev, člani prostovoljnih gasilskih društev, lovskih društev, čebelarskih društev, folklornih skupin. Slovesne sv. maše so se udeležili tudi predstavniki pravoslavne evangeličanske in binkoštne Cerkve. Navzoč je bil tudi predsednik Republike Slovenije in zastopniki različnih državnih ustanov ter drugi visoki gostje.Soboški škof dr. Peter Štumpf je ob sklepu svete maše v znak hvaležnosti izročil spominska darila škofom sosednjih škofij, ki so v preteklosti skrbele za ohranjanje katoliške vere med prekmurskimi Slovenci ter drugim uglednim gostom.Člani ŽPS iz župnij soboške škofije so po sv. maši pripravili pogostitev za vse sodelujoče.

Marko Zupan

duhovnik prekmurje državni zbor slavič info izobraževanje družba

VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Alen Salihović

info politika pogovor pokrajine

Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.
VEČ ...|16. 8. 2019
Dobili naj bi 11 pokrajin, predstavila sta jih dr. Brezovnik in dr. Holcman
V sklopu ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom dr. Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže. Več o tem je za Radio Ognjišče poleg dr. Brezovnika spregovoril tudi dr. Borut Holcman.

Alen Salihović

info politika pogovor pokrajine

VEČ ...|15. 8. 2019
65 let FS Kres
V veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair ulici v Clevelandu je v soboto, 10. avgusta 2019, potekal zgodovinski večer - praznovanje 65. obletnice Folklorne skupine Kres.
65 let FS Kres
V veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair ulici v Clevelandu je v soboto, 10. avgusta 2019, potekal zgodovinski večer - praznovanje 65. obletnice Folklorne skupine Kres.

Tone Ovsenik

info

65 let FS Kres
V veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair ulici v Clevelandu je v soboto, 10. avgusta 2019, potekal zgodovinski večer - praznovanje 65. obletnice Folklorne skupine Kres.
VEČ ...|15. 8. 2019
65 let FS Kres
V veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair ulici v Clevelandu je v soboto, 10. avgusta 2019, potekal zgodovinski večer - praznovanje 65. obletnice Folklorne skupine Kres.

Tone Ovsenik

info

VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

info spomin politika

Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.
VEČ ...|14. 8. 2019
Andreja Valič Zver o nameri za ukinitev Študijskega centra za narodno spravo
Mesec avgust prinaša dan spomina na žrtve vseh avtoritarnih in totalitarnih režimov. Teh se bodo v drugi polovici meseca spomnili v ljubljanski stolnici. Slovesnost v sodelovanju z vojaškim vikariatom pripravlja Študijski center za narodno spravo, ki ga želijo nekateri v vladi ukiniti. O tem smo se pogovarjali z direktorico omenjenega centra Andrejo Valič Zver.

Alen Salihović

info spomin politika

VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Andrej Šinko

info komentar

Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.
VEČ ...|14. 8. 2019
Italijanska vladna kriza za zdaj brez epiloga
Usoda italijanske vlade ostaja neznanka. Škofov vikar za Slovence v Gorici Karlo Bolčina je za Radio Ognjišče poudaril, da je spor posledica strankarskih interesov, ki da že iščejo podporo med volivci. Morebitna nova vlada bo po njegovih besedah začrta odnos do tujcev, čaka pa jo tudi soočenje z visokim javnim dolgom.

Andrej Šinko

info komentar

VEČ ...|13. 8. 2019
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

družba politika

Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.
VEČ ...|13. 8. 2019
Teorija spola v dokumentu Mestne občine Ljubljana
Teorija oziroma ideologija spola svoje lovke širi na vsa področja, tudi v jezikovni sistem. Filozofska fakulteta je lani sprejela sklep, ki za naslednja tri leta v pravnih aktih fakultete predpisuje uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol. Nekateri dokumenti za izražanje katerega koli spola uveljavljajo podčrtaj: primer učenke_ci. To smo lahko zasledili v akcijskem načrtu Enakost spolov, ki ga je junija sprejela Mestna občina Ljubljana. Na nekaterih fakultetah aktivisti zahtevajo spolno nevtralna stranišča. O tem se je s svetnico SDS v ljubljanskem mestnem svetu Mojco Škrinjar pogovarjala Marta Jerebič.

Marta Jerebič

družba politika

VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

info politika družba stres pravičnost in mir

Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
VEČ ...|13. 8. 2019
Izjava Komisije Pravičnost in mir pri SŠK ob stoletnici priključitve Prekmurja
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.

Alen Salihović

info politika družba stres pravičnost in mir

VEČ ...|12. 8. 2019
Marjan Bunič o gledališki predstavi Tistega lepega dne na Medvedjem Brdu
Vtisi z obiska gledališča na prostem.
Marjan Bunič o gledališki predstavi Tistega lepega dne na Medvedjem Brdu
Vtisi z obiska gledališča na prostem.

Marjan Bunič

kultura gledališče

Marjan Bunič o gledališki predstavi Tistega lepega dne na Medvedjem Brdu
Vtisi z obiska gledališča na prostem.
VEČ ...|12. 8. 2019
Marjan Bunič o gledališki predstavi Tistega lepega dne na Medvedjem Brdu
Vtisi z obiska gledališča na prostem.

Marjan Bunič

kultura gledališče

VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Alen Salihović

info politika pogovor reporter

Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.
VEČ ...|12. 8. 2019
Kršinar o zaupanju v stranke in pestri politični jeseni
Nekateri politiki in tudi mediji napovedujejo, da nas čaka pestra politična jesen. Sprejemanje proračuna bo zanimivo, saj naj bi nanj predsednik vlade Marjan Šarec vezal zaupnico. A kot je v pogovoru za Radio Ognjišč dejal novinar tednika Reporter Igor Kršinar ni bojazni, da bi to omajalo koalicijo, kajti Šarec bo potrebnih 46 glasov zaupanja dobil. Kršinar je komentiral še zaupanje v politične stranke.

Alen Salihović

info politika pogovor reporter

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|19. 9. 2019
Kako skrbimo za srce

Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.

Kako skrbimo za srce

Ob začetku Tedna bolezni (družinske hiperholesterolemije), ki jo spremlja zvišan slab holesterol, je bil z nami pediater dr. Urh Grošelj, ki nas je opozoril na posledice, bolezni srca in ožilja.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjeotrocimladi

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|15. 9. 2019
Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)

Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jaroslav Kikelj (1919 – 1942)

Študent jaroslav Kikelj je bil ena prvih žrtev katoliških študentov v okupirani Ljubljani. Prizadeval si je, da bi študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je član Katoliške akcije, ki ga je 8. marca 1942 umoril komunistični likvidator na Streliški ulici v Ljubljani.

Jože Bartolj

Jaroslav Kikelj

Komentar tedna

VEČ ...|13. 9. 2019
Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Dovolj je!

Komentar tedna Lenarta Riharja.

Lenart Rihar

komentarpolitikaslovenija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|15. 9. 2019
Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Zgodbe, edinstvenost in komunikacija

V kmetijski oddaji smo gostili Andrejo Krt, vodjo službe za dopolnilne dejavnosti in družbene storitve na podeželju pri KGZS .Spregovorila je o zgodbah, edinstvenosti, komunikaciji na kmetijah in omenila tudi akcijo S kmetije za vas. Vse seveda v luči trženja in prodaje na kmetijah.

Slavi Košir

družbakmetijstvopogovor

Duhovna misel

VEČ ...|20. 9. 2019
Ko bi prišel Jezus?

Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo.  Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni. (Lk 8, 1)

Ko bi prišel Jezus?

Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo.  Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni. (Lk 8, 1)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|20. 9. 2019
Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Žalostni del

Molile so redovnice - Hčere krščanske ljubezni (Usmiljenke).

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 9. 2019
Sv. Evstahij

Za nasmeh

VEČ ...|20. 9. 2019
Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Smehljaj, ki ga nameniš drugemu, se vedno vrne k tebi.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Radijski roman

VEČ ...|19. 9. 2019
Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Karel Gržan: humoreske - dvaindvajseti del

Tokratna humoreska p. Karla Gržana nosi naslov: Pazi! 50! Napisal jo je v spomin na filozofa, dramaturga in prijatelja.

Marjan Bunič

humoreskaduhovnikGržanKermauner