Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

VEČ ...|27. 3. 2019
Okrogla miza o migracijah v Murski Soboti
Slovenska Karitas je v ponedeljek, 18. marca 2019 v dvorani Župnije Murska Sobota pripravila okroglo mizo Kaj je dom? Na temo migracij in razvoja iz različnih zornih kotov so spregovorili generalni tajnik Slovenske karitas Cveto Uršič, sestra Slavka Cekuta, sestra Felicitas Nwabueze, Vael Hanuna, Irma Šinkovec in Jana Lampe. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović.Projekt je sofinanciran s strani programa Evropske Unije za Globalno učenje in ozaveščanje javnosti (DEAR) ter Ministrstva za zunanje zadeve RS.

Alen Salihović

izobraževanjeinfopolitikadružbakaritaskaj je dommigracije

VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja

Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.
VEČ ...|15. 6. 2019
Samo darovanje me osreči
Med Najprostovoljci leta v starosti od 20 do 29 let je bil na pobudo Slovenske Karitas imenovan Janez Novljan. Že pet let namreč sodeluje pri pripravi počitnic za otroke iz socialno šibkejših družin z imenom Biseri.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja

VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družba duhovnost papež pogovor

Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.
VEČ ...|14. 6. 2019
Veliki mojster malteških vitezov na obisku v Sloveniji
Na obisku v Sloveniji se mudi veliki mojster malteškega viteškega reda Fra’ Giacomo dalla Torre. O tem in delovanju malteških vitezov v Sloveniji smo se pogovarjali s predsednikom malteških vitezov v Sloveniji, dr. Tadejem Jakopičem.

Marta Jerebič

družba duhovnost papež pogovor

VEČ ...|14. 6. 2019
13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.
13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.

Marta Jerebič

duhovnost odnosi družba pogovor

13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.
VEČ ...|14. 6. 2019
13. Festival družin
Okolico Tavčarjevega dvorca na Visokem bodo od danes do nedelje napolnile družine. Zavod Iskreni.net tam namreč pripravlja že 13. Festival družin. O tem smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Igorjem Vovkom.

Marta Jerebič

duhovnost odnosi družba pogovor

VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družba duhovnost info pogovor odnosi

Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.
VEČ ...|14. 6. 2019
Romanje bolnikov in invalidov na Brezje
Na Brezjah bo jutri potekalo že 51. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših. V prispevku lahko prisluhnete spominom msgr. Franca Boleta o začetkih tega romanja. Mag. Božo Rustja pa je spregovoril o pomenu bolniškega maziljenja in vlogi prostovoljcev.

Marta Jerebič

družba duhovnost info pogovor odnosi

VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje komentar mladi odnosi otroci papež pogovor politika vzgoja zdravstvo

Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.
VEČ ...|13. 6. 2019
Zakaj se število evtanazij poveča pred dopusti in prazniki?
V zadnjih tednih v slovenski javnosti poteka burna razprava o uvedbi evtanazije. Zdravniki temu močno nasprotujejo, nekateri pa se zanjo zavzemajo. Slednji pa pozabljajo na posledice, ki jih ta odločitev prinaša. Zato smo na okrogli mizi v Krškem odprli to vprašanje z različnih zornih kotov.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje komentar mladi odnosi otroci papež pogovor politika vzgoja zdravstvo

VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Marta Jerebič

papež družba info

Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.
VEČ ...|11. 6. 2019
Vatikanski dokument o teoriji spola - Mojca Belcl Magdič
Vatikan je včeraj objavil prvi dokument o teoriji spola z naslovom Moškega in žensko ju je ustvaril. Nastal je pod okriljem Kongregacije za katoliško vzgojo. O tem smo se pogovarjali z Mojco Belcl Magdič, ki dela doktorat o teoriji spola.

Marta Jerebič

papež družba info

VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

info izobraževanje kultura spomin Oton Župančič

Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.
VEČ ...|11. 6. 2019
Spomini na Otona Župančiča
V Ljubljani je pred 70 leti umrl zadnji od štirih stebrov Slovenske moderne: pesnik, dramatik, prevajalec in esejista Oton Župančič. Ob tem jubileju je pri založbi Forma 7 izšla knjiga Spomini na Otona, ki jih je zapisala pesnikova žena Ani Župančič, uredila pa njuna vnukinja Alenka Župančič. Povabili smo jo pred mikrofon.

Tone Gorjup

info izobraževanje kultura spomin Oton Župančič

VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

vencelj spomin osamosvajanje

Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.
VEČ ...|10. 6. 2019
Kaj je Sloveniji zapustil dr. Peter Vencelj, minister osamosvojitvene vlade?
V župnišču v Kranju je potekalo spominsko srečanje ob 80-letnici rojstva dr. Petra Venclja. O njegovi zapuščini so spregovorili njegovi prijatelji, sodelavci in politični sopotniki. Ker je bil dr. Vencelj skupaj s soprogo dolga leta tudi Prijatelj radia Ognjišče smo srečanje posneli v celoti. Do spominskega srečanja je prišlo na pobudo soproge Petra Venclja, Irene Vencelj. Svoj pogled na delo profesorja so predstavili predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, predsednik Malteških vitezov pred dr. Vencljem Jože Osterc, tudi minister v osamosvojitveni vladi, v imenu katoliških pedagogov sta spregovorila p. Silvo Šinkovec in Marija Žabjek, o delu na uradu za slovenske v zamejstvu je spregovoril Rudi Merljak, pogled od naše skupnosti zunaj je dal Jurij Paljk, o Petru Venclju kot Kranjčanu, kot krajanu pa je spregovorila Vlasta Sagadin.Srečanju je sledila sveta maša z malteškimi vitezi in petjem Komornega zbora Gallus v cerkvi sv. Kancijana.

Alen Salihović

vencelj spomin osamosvajanje

VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.
VEČ ...|10. 6. 2019
Andrej Mihevc o najdbah v breznu pred grobiščem pod Krenom
Jamarji novomeškega jamarskega kluba in arheologi Avguste pod vodstvom Uroša Koširja so praznili brezno pri Debliških livadah ob cesti pod Krenom. Iz tega brezna so že lani odstranili večjo količino odpadkov, ki je bila namensko odvržena v jamo, je povedal član komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Andrej Mihevc.

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?
VEČ ...|10. 6. 2019
Jože Dežman sprašuje Milana Kučana o tem ali je vedel za laž o grobišču pod Krenom?
So v grobišču pod Krenom, kjer je bila leta 1990 tako imenovana spravna slovesnost, bili večinsko pobiti vojni ujetniki iz držav nekdanje Jugoslavije? Je komunistična oblast, na čelu z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom zavedla slovenski narod s slovesnostjo in kaj pomenijo v Debliških livadah, nedaleč stran od brezna pod Krenom, kjer so te dni znova kopali jamarji, koledarji iz leta 1966?

Alen Salihović

grobišče kočevski rog izkopavanja politika info spomin

VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

info zdravstvo mladi politika pogovor

Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.
VEČ ...|7. 6. 2019
Študentje medicine o težavah zdravstva
V pogovoru smo gostili predsednika in podpredsednico Študentskega sveta Medicinske fakultete UL. Pozornost smo posvetili aktualnim razmeram v družinski medicini in pričakovanjih študentov medicine za prihodnost slovenskega zdravstva.

Petra Stopar

info zdravstvo mladi politika pogovor

VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijon šentvid ljubljana brezje romanje

Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.
VEČ ...|7. 6. 2019
Župnija Ljubljana Šentvid z romanjem na Brezje sklenila misijon
Z romanjem v narodno svetišče Marije Pomagaj na Brezje in z zahvalno sveto mašo so prejšnjo nedeljo sklenili misijon v župniji Ljubljana Šentvid. Romarji, skoraj 30 se jih je odpravilo peš, približno toliko s kolesi, nekateri z vlakom in avtobusom, številni tudi z osebnimi avtomobili, skupaj pa jih je bilo več kot 400 so se ob 11.30 zbrali pri sveti maši na prostoru pred baziliko. Zbrane je nagovoril p. Viktor Papež, ki je v Šentvidu obiskoval gimnazijo, zato mu je bilo še toliko bolj prijetno biti med več sto romarji iz te župnije. Spregovoril je o molitvi ter se naslonil na besedilo obeh beril, prvo v ospredje postavlja svetega Štefana, drugo evangelista Janeza, obema pa je skupna molitev, ki ima po besedah p. Viktorja izredno pedagoško moč. „Molitev, ako je pristna, nas spreminja,“ je dejal.Opozoril je nadalje, da naši molitvi pogosto manjka prisotnost Svetega Duha. „Mi smo prepričani, da si lahko sami nekaj izmolimo pri Bogu in izprosimo. Morda z dolgimi molitvami, z devetdnevnicami, z rožnimi venci … Pozabljamo pa na Jezusovo besedo, ki pravi: Duh Božji je, ki v vas prosi in moli in prosi Očeta. Tako naša molitev dobi na svoji vrednosti samo, če z nami moli Božji Duh. Brez Božjega Duha je naša molitev le jecljanje, eno jamranje; ena sama velika revščina smo pred Bogom. Morda Boga izsiljujemo in takšna molitev je Bogu bolj v nadlogo, kot pa v veselje.“Nato je p. Viktor dejal, da je bil osnovni refren prvih kristjanov „Pridi Gospod Jezus“ ter zbranim položil na srce, naj se ne bojijo Boga. „Strah pred Bogom zmanjša učinkovitost naše molitve,“ je povedal in dodal, da „kdor se Boga boji, ga verjetno ne ljubi in ga ne bo prav molil. Kdor pred Njim trepeta, ne bo mogel z ljubeznijo v srcu moliti. Ljubezen je namreč osnovna značilnost dobre, učinkovite in stanovitne molitve“.Župnik Ivan Jagodic je ob sklepu izrazil veselje, da se je romanja na Brezje udeležilo več kot 400 ljudi. Prav tako je izrazil hvaležnost vsem, ki so pomagali pri izvedbi misijona.

Alen Salihović

misijon šentvid ljubljana brezje romanje

VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družba vzgoja politika

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družba vzgoja politika

VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politika sodstvo šolstvo

Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.
VEČ ...|7. 6. 2019
Pikalova novela o financiranju šolstva ne izpolnjuje odločbe ustavnega sodišča, je neustavna in diskriminatorna
S pravnikom dr. Matejem Avbljem smo se pogovarjali o tem, ali odločba Ustavnega sodišča res deli javni program OŠ na obvezni in razširjeni in zato zahteva razliko v stopnji financiranja, pa tudi, kaj pričakuje od nadaljnje obravnave zakona v državnem zboru.

Tanja Dominko

politika sodstvo šolstvo

VEČ ...|6. 6. 2019
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Helena Križnik

družba info pogovor

Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.
VEČ ...|6. 6. 2019
Prilagoditev učnega gradiva slepim in slabovidnim šolarjem ne bi smela biti na plečih staršev
Prvi teden v juniju je teden slepih in slabovidnih. Njegov glavni namen je osveščanje videčih o vsakodnevnih potrebah slepih in slabovidnih. Vsako leto so v ospredju različna področja, na katerih se soočajo z večjimi ovirami. Kakšen je tokratni poudarek? Na Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije smo poklicali Polono Car.

Helena Križnik

družba info pogovor

VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje info komentar mladi odnosi papež otroci vzgoja zdravstvo

Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.
VEČ ...|6. 6. 2019
Smrt 17-letne Noe: družba osamljenosti
Evtanazija in samomor z medicinsko pomočjo sta poraz za vse, je na tviterju zapisal papež Frančišek. Odgovor, h kateremu smo poklicani, je po njegovih besedah v tem, da ne zapustimo trpečega, zanj skrbimo in ga ljubimo, da bi znova našel upanje. S tem se je sveti oče odzval na smrt sedemnajstletne Noe iz Nizozemske, ki je zaradi travmatičnih izkušenj zaprosila za evtanazijo.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje info komentar mladi odnosi papež otroci vzgoja zdravstvo

VEČ ...|6. 6. 2019
Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.
Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.

Andrej Šinko

info politika

Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.
VEČ ...|6. 6. 2019
Več strank si želi komisarskega položaja
Proces oblikovanja evropskih institucij teče, še vedno pa ni znano, kdo iz Slovenije bo postal evropski komisar. Več koalicijskih strank je že izrazilo pripravljenost, da bi ponudilo svojega kandidata, o imenih pa so večinoma še skrivnostne. Izključena ni niti možnost, da bi vlada predlagala več kandidatov, pravi sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti. Ob tem pa dodaja, da bodo stranke v zameno za podporo določenemu kandidatu imele svoje zahteve.

Andrej Šinko

info politika

VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvo info mladi

Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.
VEČ ...|5. 6. 2019
Pogovor o položaju družinskih zdravnikov
Specializant zaključnega letnika družinske medicine Mario Bartolac nam je za oddajo Pogovor o zaupal svoje izkušnje na delovnem mestu in pričakovanja za poklic družinskih zdravnikov v prihodnosti.

Petra Stopar

zdravstvo info mladi

VEČ ...|4. 6. 2019
Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo
Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo

Petra Stopar

duhovnost papež

Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo
VEČ ...|4. 6. 2019
Društvo MIR o romanju medžugorskih častilcev v Velesovo

Petra Stopar

duhovnost papež

VEČ ...|4. 6. 2019
Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini
Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

info politika zdravstvo pogovor

Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini
VEČ ...|4. 6. 2019
Doc. dr. Luka Kristanc o razmerah v družinski medicini

Petra Stopar

info politika zdravstvo pogovor

VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

info pogovor politika komentar sds nsi

Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.
VEČ ...|4. 6. 2019
Več prejemnikov denarne pomoči. Je to sad dela Šarčeve vlade?
Mineva leto dni od zadnjih volitev v državni zbor. Če smo včeraj nekoliko več pozornosti namenili vladnim, bomo danes opozicijskim strankam. V SDS eno leto po volitvah opozarjajo, da se vlada slabo spopada z notranjimi in zunanjimi izzivi. V NSi pa dodajajo, da premier Marjan Šarec z ekipo, ni postregel z ukrepi, ki bi stanje v državi izboljšali. Na vprašanje ali se vlada sploh lahko s čim pohvali, nam je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec dejal, da se lahko edino z najkrajšo sejo državnega zbora v njegovi zgodovini: »Kakšnih velikih predlogov zakonskih sprememb na žalost ta vlada ni prinesla. Pohvali pa se lahko z dajanjem odpustkov posameznim skupinam in s tem povzroča težavo, ki se ji bo kopičila v nadaljevanju.« Med področji, kjer vlada zamuja je Krivec omenil zdravstvo, šolstvo pa tudi področje slovenske vojske. »Kako so ozadja pri tem vpeta pa se mi zdi, da je vsem državljanom, ki razmišljajo s svojo glavo že več ali manj jasno.« Pritrdil je, da imamo manjšinsko vlado, katere najmočnejši člen je stranka Levica, ki tudi po pojasnilih pravne službe državnega zbora ni klasična opozicijska stranka. »Navzven se sicer kažejo nekateri spori med predsednikom vlade in poslanci, ki postavljajo v poslanskih vprašanjih nekatere teme, v končni fazi pa vidimo, da je vsaka pobuda in zahteva Levice skozi zakonsko materijo ali pa skozi neke druge ukrepe izvedena in vidimo, da ima kar močno vlogo pri tem,« je poudaril Krivec. 13. slovenska vlada je po besedah vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata zamudila veliko priložnosti. Dodaja, da je imela srečo, da je delo nastopila v času velike gospodarske rasti. »To je uspeh slovenskega gospodarstva, ne politike. Izključno in samo slovenskemu gospodarstvu se lahko zahvalimo, da imamo tako dobro gospodarsko rast.« Horvat je presenečen, da imamo kljub nizki brezposelnosti, iz meseca v mesec več prejemnikov denarne socialne pomoči. »Zadnji števec se je ustavil pri številki nekaj čez 92.000. Toliko je torej prejemnikov denarne socialne pomoči.«V NSi so kritični še, da se vlada ne odziva na priporočila Evropske komisije. »Slovenija ni predlagala nobenega jasnega opredeljenega ukrepa za izvedbo priporočil, ki jih je prejela za področje zdravstva,« je za Radio Ognjišče dejal poslanec Jožef Horvat, ki je prav tako kot so v SDS izrazil nezadovoljstvo z neizpolnjeno odločbo ustavnega sodišča v zvezi z zasebnim šolstvom.

Alen Salihović

info pogovor politika komentar sds nsi

VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Pridiga prelata Antona Slabeta v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je 1. junija zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.
VEČ ...|2. 6. 2019
Govor dr. Renata Podbersiča v Kočevskem Rogu, 2019
Več sto ljudi se je danes zbralo pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem rogu na že 30-ti spominski slovesnosti za pobite domobrance in žrtve revolucionarnega nasilja. V nagovorih je bilo mogoče slišati, da grobišče Pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Teh je približno 600. Sveto mašo je daroval prelat Anton Slabe, zbrane pa po maši nagovoril zgodovinar dr. Renato Podberšič.

Alen Salihović

družba duhovnost spomin kočevski rog

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

park družba izobraževanje kmetijstvo vzgoja vrt živali

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

park družba izobraževanje kmetijstvo vzgoja vrt živali

VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Alen Salihović

šmarnice otroci molitev duhovnost izobraževanje

Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.
VEČ ...|30. 5. 2019
Sklep šmarnične pobožnosti v Dvoru
Konec maja pomeni tudi sklep šmarične pobožnosti. Ponekod so to sklenili že prejšnji konec tedna, številni pa to počnejo danes ali pa bodo jutri. Da so šmarnice lahko nekaj posebnega, smo se prepričali v cerkvi v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Tam se je dnevno zbiralo tudi do 40 otrok in njihovih staršev. Srečanje so začeli z desetko rožnega venca, nadaljevali s prebiranjem besedil o misijonarju Ignaciju Knobleharju ter srečanje sklenili z litanijami. Šmarnice je vodila naša zvesta poslušalka in prijateljica Radia Ognjišče Marija Rutar.

Alen Salihović

šmarnice otroci molitev duhovnost izobraževanje

VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.
VEČ ...|28. 5. 2019
Zgodbe Ljubljanskega gradu in okolice
V sklopu jubilejnega leta oglašanja Radia Ognjišče vsakega petindvajsetega v mesecu obiščemo enega od oddajniških vrhov oziroma točk, ki omogočajo prenos našega programa po vsej domovini. Maja smo se povzpeli do Šanc na grajskem griču. Marko Brunskole, zgodovinar in vodja programa na Ljubljanskem gradu je pripovedoval o zgodovini, znamenitostih in tudi legendah.

Nataša Ličen

izobraževanje kultura

VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Andrej Šinko

družba info politika

Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.
VEČ ...|27. 5. 2019
Maksuti: Nova sestava Evropskega parlamenta bo oteževala dogovarjanje
V pogovoru za Radio Ognjišče sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti razmišlja o tem, kaj je vplivalo na uspehe in poraze posameznih političnih strank na evropskih volitvah, pa tudi kaj pomeni trenutna delitev sedežev v Evropskem parlamentu za delovanje Evropske komisije. V pogovoru je spregovoril tudi o novih Evropskih poslancih iz Slovenije in vplivu na volilno udeležbo.

Andrej Šinko

družba info politika

VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Petra Stopar

info kultura

Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.
VEČ ...|26. 5. 2019
Anketa med turisti v Ljubljani
V sklopu radijske akcije Odgovorno na pot, varno na vrh smo ob 25. maju, ko je bilo romanje na Šmarno goro, tuje goste vprašali o vtisih obiska v Ljubljani in o Ljubljanskem gradu.

Petra Stopar

info kultura

VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin

Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.
VEČ ...|23. 5. 2019
Pekrski dogodki uvod v osamosvojitev; Zakaj jih nekateri želijo pozabiti?
Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Alen Salihović

pekre osamosvojitev feltrin jakopič politika delitve info komentar pogovor družba spomin

VEČ ...|23. 5. 2019
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

info

Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.
VEČ ...|23. 5. 2019
Slovenske šmarnice pri Gospe Sveti
Znamenito Marijino božjepotno središče pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem bo v nedeljo, 26. maja, spet v znamenju domače slovenske molitve in duhovnosti. Več nam je povedala podpredsednica Katoliške akcije pri krški škofiji Marija Gruškovnjak.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|22. 5. 2019
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja zdravstvo

Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.
VEČ ...|22. 5. 2019
Pornografija: sram in odrezanost od ljudi
Zasvojenost s pornografijo je danes tabu tema, obenem pa se zdi, da je pornografija splošno sprejeta. »O tem spregovoriti zato, ker je bilo moje stanje že tako nevzdržno in ker nisem mogel več tega držati v sebi, ker je bil ves ta sram, vsa ta krivda, jeza in nisem mogel zdržati s takšnim pritiskom. Sedaj pa o tem govorim zato, ker želim, da bi to slišali tudi tisti, ki trpijo, pa si želijo pomoči«, nam je povedal mlad fant v oddaji Srečanja.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi pogovor vzgoja zdravstvo

VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družba duhovnost info komentar odnosi mladi otroci papež pogovor

Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.
VEČ ...|22. 5. 2019
Lahko družina postane sveta?
Znana je tema prihodnjega svetovnega srečanja družin, ki bo julija 2021 v Rimu. Udeleženci bodo razmišljali o družinski ljubezni, kot poklicanosti in poti k svetosti.

Marjana Debevec

družba duhovnost info komentar odnosi mladi otroci papež pogovor

VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta Jerebič Jože Bartolj

pogovor družba mladi

Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.
VEČ ...|22. 5. 2019
Film o Grozdetu
Režiser filma David Sipoš in scenarist Rok Andrés govorita o filmu o blaženem Alojziju Grozdetu.

Marta Jerebič Jože Bartolj

pogovor družba mladi

VEČ ...|21. 5. 2019
2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je
2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je

Marta Jerebič

otroci odnosi družba

2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je
VEČ ...|21. 5. 2019
2 tiskovna konferenca iniciative Dovolj.je
Posnetek celotne tiskovne konference Dovolj.je

Marta Jerebič

otroci odnosi družba

VEČ ...|20. 5. 2019
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

Petra Stopar

duhovnost info družba

Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju
VEČ ...|20. 5. 2019
Pridiga škofa Stanislava Lipovška na nedeljo svetniških kandidatov v Celju

Petra Stopar

duhovnost info družba

VEČ ...|17. 5. 2019
Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.
Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.

Marta Jerebič

otroci papež pogovor družba

Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.
VEČ ...|17. 5. 2019
Spolne zlorabe v Cerkvi: mnoge žrtve razočarane nad zavlačevanjem postopka
Večina žrtev spolnih zlorab v Cerkvi je ob prijavi na nek način doživela novo zlorabo. Zlorabljeni so bili podatki, zadeve so se zavlačevale, ni prišlo do jasne sodbe. Mnoge žrtve so zato zelo razočarane, je opozoril cerkveni pravnik dr. Andrej Saje. V pogovoru za Radio Ognjišče je komentiral novi predpis v boju proti spolnim zlorabam, ki ga je papež objavil prejšnji četrtek.

Marta Jerebič

otroci papež pogovor družba

VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.
VEČ ...|17. 5. 2019
Romanje v Lujan 2019
Rojaki iz Buenos Airesa so preteklo nedeljo, 12. maja 2019, tradicionalno poromali k Materi Božji v Lujan. Molitev, prošnje, petje, pa tudi srečanja družin in prijateljev. Vse to zaznamuje to romanje, ki poteka od leta 1934. Letos je bilo še posebej jubiljeno, saj so se spomnili 60. obletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. V Buenos Aires smo poklicali Andrejko Selan Vombergar.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Alen Salihović

vižmarje tabor zedinjena slovenija

Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.
VEČ ...|16. 5. 2019
Kaj imate skupnega piramida in Slovenija?
V 17. maja 2019, bo minilo 150 let od vižmarskega tabora. Gre za pomembno obletnico, saj tabor v Vižmarjah predstavlja največjega med vsemi, ki so bili izpeljani, po zbranih ocenah se ga je udeležilo 30.000 ljudi. Tabori pred 150-imi leti so bili množična narodnopolitična zborovanja z zahtevo po temeljnih narodovih pravicah. Več o obletnici in dogajanju pa v pogovoru, ki ga je Alen Salihović pripravil s predsednikom Društva Blaž Potočnikova čitalnica Branetom Kopačem in članom odbora za pripravo slovesnosti Jurijem Šilcem.

Alen Salihović

vižmarje tabor zedinjena slovenija

VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Petra Stopar

družba politika info

Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.
VEČ ...|16. 5. 2019
Izjave škofov o evropskih volitvah
Vse bližje je 26. maj, ko bodo v Sloveniji evropske volitve. Izbirali bomo poslance, ki bodo v naslednjem petletnem mandatu zastopali interese naše države v Evropskem parlamentu. S tem bomo določili smer nadaljnje politike Evropske unije, med drugim na področjih socialnega razvoja, varnosti, človekovih pravic ter svobode govora in veroizpovedi. Za mnenje o volitvah smo vprašali nekaj slovenskih škofov.

Petra Stopar

družba politika info

VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanje info politika družba karitas kaj je dom migracije

Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.
VEČ ...|15. 5. 2019
Dejan Valentinčič na okrogli mizi Slovenske karitas o izseljevanju in priseljevanju
Število ljudi, ki se preselijo v Slovenijo, je skoraj enako številu izseljenih. Izseljujejo se ne samo mladi in izobraženi temveč tudi nekvalificirani delavci, priseljujejo pa se večinoma ljudje s srednjo izobrazbo, ki tukaj opravljajo nekvalificirana dela, kažejo podatki v publikaciji Naš skupni dom. To so predstavili na Slovenski karitas. Med sodelujočimi na okrogli mizi je bil tudi dr. Dejan Valentinčič.

Alen Salihović

izobraževanje info politika družba karitas kaj je dom migracije

VEČ ...|13. 5. 2019
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Škrlec

info pogovor politika

Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.
VEČ ...|13. 5. 2019
Bodo zadnje napetosti v Perzijskem zalivu vplivale na globalni naftni trg?
V vodah Združenih arabskih emiratov sta bila napadena dva tankerja Saudove Arabije, šlo naj bi za sabotažo. Kdo naj bi stal za tem, še ni jasno, a ne gre za osamljen dogodek. V preteklih dneh naj bi bile tarča tudi nekatere trgovske ladje. Poklicali smo raziskovalca na Univerzi George Washington v ZDA Igorja Kovača.

Helena Škrlec

info pogovor politika

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitas bih pomoč ženske revščina izobraževanje info

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitas bih pomoč ženske revščina izobraževanje info

VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi otroci papež pogovor

Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.
VEČ ...|9. 5. 2019
Brezdomka v Makedoniji: Papež mi je dal življenjsko moč
V medijih še vedno odmeva papežev obisk Bolgarije in Makedonije. V slednji se je papež srečal z majhno katoliško skupnostjo, nagovoril pa je tudi predstavnike drugih verstev in spodbudil k dialogu v družbi.

Marjana Debevec

družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi otroci papež pogovor

VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Marjana Debevec

družba duhovnost info izobraževanje mladi odnosi pogovor politika vzgoja zdravstvo

Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.
VEČ ...|9. 5. 2019
Komisija pravičnost in mir za zaščito najbolj ranljivih
Ne gre za vprašanje: evtanazija – DA ali NE, ampak za vprašanje - paliativa DA ali NE, je na predstavitvi izjave Komisije pravičnost in mir dejal njen predsednik nadškof Anton Stres. Opozoril je na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer je uzakonjena, in dodal, da pri evtanaziji ni vključena samo oseba, ki jo zahteva, ampak celotna družba.

Marjana Debevec

družba duhovnost info izobraževanje mladi odnosi pogovor politika vzgoja zdravstvo

VEČ ...|8. 5. 2019
81. romanja v Habsterdick
Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.
81. romanja v Habsterdick
Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.

Matjaž Merljak

info

81. romanja v Habsterdick
Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.
VEČ ...|8. 5. 2019
81. romanja v Habsterdick
Pogovor s slovenskih župnikom v Freyming-Merlebachu in delegatu za Francijo Jožetom Kaminom o tradicionalnem prvomajskem romanju v Habsterdick.

Matjaž Merljak

info

VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Marta Jerebič

pogovor odnosi

Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.
VEČ ...|6. 5. 2019
Jožica Ličen - častna občanka Občine Ajdovščina
»Vera je najvišji zakon, najvišji pravilnik in najvišja motivacija za moje delo. Zame je Bog ljubezen. In če iščemo Boga, iščemo tudi ljubezen in pot do sočloveka. To je krog, v katerem je človek, mi in tudi Bog.« Tako pravi ravnateljica Škofijske karitas Koper, Jožica Ličen, ki je 5. 5. 2019 prejela naziv častna občanka Občine Ajdovščina.

Marta Jerebič

pogovor odnosi

VEČ ...|4. 5. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah

Petra Stopar

info politika duhovnost

Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah
VEČ ...|4. 5. 2019
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sv. maši za Evropo na Brezjah

Petra Stopar

info politika duhovnost

VEČ ...|3. 5. 2019
Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.
Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

Tanja Dominko

družba info politika

Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.
VEČ ...|3. 5. 2019
Medijska svoboda in pritiski
Na dan, ko praznujemo dan svobode medijev, novinarske hiše poročajo o pritiskih nanje, tudi tednik Reporter ni izjema. Pogovarjali smo se z novinarjem Igorjem Kršinarjem.

Tanja Dominko

družba info politika

VEČ ...|30. 4. 2019
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

Petra Stopar

info duhovnost mladi

Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas
VEČ ...|30. 4. 2019
Luka Oven o prostovoljstvu na Karitas

Petra Stopar

info duhovnost mladi

VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

rode kardinal pridiga usmiljenke duhovnost

Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.
VEČ ...|28. 4. 2019
Pridiga kardinala Franca Rodeta ob 100-letnici province Hčera krščanske ljubezni – usmiljenk
»Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi. Tvoj močni rešitelj. Veseli se nad teboj v radosti, prenavlja te v svoji ljubezni,« so besede, ki so jih na svojo jubilejno podobico ob 100-letnici province napisale hčere krščanske ljubezni – usmiljenke. Ustanovila sta jih sveti Vincencij Pavelski in sveta Ludovika de Marillac, v Slovenijo pa jih je pripeljala sestra Leopoldina Jožefa Brandis. Praznovanje je potekalo pri Svetem Jožefu v Celju. Začelo se je s čaščenjem Najsvetejšega, nadaljevalo z akademijo na kateri sta zbrane nagovorila vizitatorica Slovenske province usmiljenk sestra Francka Saje in vrhovni predstojnik oziroma generalni superior Misijonske družbe lazaristov in Hčera krščanske ljubezni Tomaž Mavrič. Praznovanje pa je vrh doseglo z zahvalno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju nadškofov, škofov in duhovnikov daroval kardinal Franc Rode.

p. Ivan Rampre/Radio Vatikan

rode kardinal pridiga usmiljenke duhovnost

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 6. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. junij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. junij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|8. 6. 2019
Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Finančna modrost

Pogovor o finančni modrosti ali inteligenci s psihologinjo Alenko Rebula Tuta je morda presenetljiv, toda v družbi se kaže vse večja potreba po odkritem pogovoru o sredstvih, denarju, finančnem stanju. Kakšen je naš odnos do denarja? Zakaj predsodek, da bogati ljudje niso dobri? Denar je sredstvo, orodje, ključno je, kako z njim ravnamo, revnejši ali bogatejši, kaj kupujemo, kako ga trošimo in kam ali komu namenjamo. Osebna rast je povezana tudi z odnosom do sredstev, ki so posledica uresničevanja naših darov. Morda pa ne razumemo prav besed Svetega Pisma tudi o blagostanju.

Nataša Ličen

izobraževanjeduhovnostdružbasvetovanjevzgojaodnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 6. 2019
Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Prof. dr. Žiga Turk o evropskih volitvah, vladi in o zasebnem šolstvu

Dr. Turka smo povprašali o tem kako je zadovoljen z nedavnim uspehom na evropskih volitvah, o tem kaj čaka Evropsko unijo v prihodnjih letih ter o slovenski vladi in njenih potezah, ki Slovenijo vlečejo nazaj v čase preživete skupne države.

Tanja Dominko

družbapolitikašolstvo

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2019
Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Temna stran Dela

Avtor knjige Igor Omerza je iz arhiva izbrskal zanimovsti o zgodovini in nastanku časopisa Delo. Poleg Omerze sta v pogovoru sodelovala tudi dr. Jože Možina in dr. Bernard Nežmah. Z gosti smo govorili o podobi medijev v takoimenovani demokraciji.

Mateja Subotičanec

zgodovinadružbapolitika

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijska kateheza

VEČ ...|15. 6. 2019
Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Ljubljeni Božji otroci v trpljenju in bolezni z Vstalim Gospodom

V katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem.

Damijana Medved

bolniško maziljenjebolnikiJezusduhovna oskrba bolnikovSveta Trojica

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 6. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|15. 6. 2019
dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

dr. Barbara Pregelj, prevajalnka in literarna zgodovinarka

Naša gostja je trdno povezana s španščino, v zadnjem času pa tudi z baskovščino, ki nam jo bo v oddaji tudi predstavila. Barbara Pregelj je z nami delila tudi svoj pogled na delo profesorice književnosti, urednice ter motivatorke za branje. Bodite z nami.

Damijana Medved

literaturabranjebaskovščinašpanščinaBarbara PregeljMalinc

Iz naših krajev

VEČ ...|15. 6. 2019
Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Brežice, Kamnik, Izola, Laško

Soboto smo sicer ob 8h začeli z redno oddajo Iz naših krajev. Slišali ste kdo je v letošnjem letu dobil priznanje Najučiteljica šolskega leta. Električna kolesa nas bodo popeljala po občini Kamnik, šli bomo na obalo, v Izoli namreč v sklopu Doma upokojencev že eno leto deluje Medgeneracijski center. Zadnji prispevek pa bo iz občine Laško, ki bo v ponedeljek uvedla projekt Prijateljstvo, s katerim bo starejšim in gibalno oviranim omogočila večjo mobilnost.

Alen Salihović

družbainfo

Duhovna misel

VEČ ...|15. 6. 2019
Tvoj da naj bo - da!

Tudi ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu napraviti belega ali črnega. (Mt 5, 36)

Tvoj da naj bo - da!

Tudi ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu napraviti belega ali črnega. (Mt 5, 36)

Gregor Čušin

duhovnost