Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma.
Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma.
Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
Zasedba mojstrsko združuje žanre, glasbenike, pa tudi različne generacije.
Zasedba mojstrsko združuje žanre, glasbenike, pa tudi različne generacije.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas, se pogovarjali o dobrem delu in vabili na dobrodelni koncert.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas, se pogovarjali o dobrem delu in vabili na dobrodelni koncert.
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
Ob dvajsetih je dobila prostor izjemna beseda enkratnega Franeta Milčinskega Ježka. Spomnili smo se ga z njegovimi pesmimi in pogledom na življenjsko pot genija, ki je dejal: Komiki ne sedimo med tistimi, ki imajo stanovanje na Parnasu in vikend na Olimpu. Naš prostor je spodaj, ob vznožju, kjer se navadni ljudje sprehajajo skozi nadloge svojih dni.
Ob dvajsetih je dobila prostor izjemna beseda enkratnega Franeta Milčinskega Ježka. Spomnili smo se ga z njegovimi pesmimi in pogledom na življenjsko pot genija, ki je dejal: Komiki ne sedimo med tistimi, ki imajo stanovanje na Parnasu in vikend na Olimpu. Naš prostor je spodaj, ob vznožju, kjer se navadni ljudje sprehajajo skozi nadloge svojih dni.
Tudi tokratni Glasbeni medgeneracijski večer je prav gotovo pritegnil več generacij. V besedi in glasbi smo se namreč posvetili legendarni slovenski skupini Pepel in kri. Spomine sta delila še vedno aktualna člana Vojko Sfiligoj in Meta Močnik.
Oddaja je kombinacija glasbenih novosti, pogovorov z glasbeniki in poseganja v arhiv starejše glasbe preko nekdanje oddaje "ABC zabavne glasbe"
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.