Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma.
Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma.
Ob 20h nam je v Glasbenem medgeneracijskem večeru delala družbo mlada samosvoja koroška glasbenica Ditka, ki je pred izdajo svojega četrtega albuma.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
Zasedba mojstrsko združuje žanre, glasbenike, pa tudi različne generacije.
Zasedba mojstrsko združuje žanre, glasbenike, pa tudi različne generacije.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas, se pogovarjali o dobrem delu in vabili na dobrodelni koncert.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas, se pogovarjali o dobrem delu in vabili na dobrodelni koncert.
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
Ob dvajsetih je dobila prostor izjemna beseda enkratnega Franeta Milčinskega Ježka. Spomnili smo se ga z njegovimi pesmimi in pogledom na življenjsko pot genija, ki je dejal: Komiki ne sedimo med tistimi, ki imajo stanovanje na Parnasu in vikend na Olimpu. Naš prostor je spodaj, ob vznožju, kjer se navadni ljudje sprehajajo skozi nadloge svojih dni.
Ob dvajsetih je dobila prostor izjemna beseda enkratnega Franeta Milčinskega Ježka. Spomnili smo se ga z njegovimi pesmimi in pogledom na življenjsko pot genija, ki je dejal: Komiki ne sedimo med tistimi, ki imajo stanovanje na Parnasu in vikend na Olimpu. Naš prostor je spodaj, ob vznožju, kjer se navadni ljudje sprehajajo skozi nadloge svojih dni.
Tudi tokratni Glasbeni medgeneracijski večer je prav gotovo pritegnil več generacij. V besedi in glasbi smo se namreč posvetili legendarni slovenski skupini Pepel in kri. Spomine sta delila še vedno aktualna člana Vojko Sfiligoj in Meta Močnik.
Oddaja je kombinacija glasbenih novosti, pogovorov z glasbeniki in poseganja v arhiv starejše glasbe preko nekdanje oddaje "ABC zabavne glasbe"
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
November je mesec osveščanja o moških boleznih, tudi o raku prostate. Odzivnost moških ni bila vedno dobra, zadnja leta pa zavest o preventivi za ohranjanje dobrega počutja in o spremljanju svojega zdravja- ter s tem povezanih rednih pregledov, pridobiva na pomenu. Mag. Martin Lisec, logoterapevt in psihoterapevt, je spregovoril tudi ob svoji nedavni izkušnji soočanja z boleznijo.
O medijih s ključnimi ljudmi medijskega sveta- z nami so bili dolgoletni novinar dr. Valentin Areh s Fakultete za uporabne družbene študije, odgovorni urednik na Slovenski tiskovni agenciji Aljoša Rehar, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek in direktor Radia Ognjišče, msgr. Franci Trstenjak.
Gostili smo študenta Martino Pušnik in Iana Žviplja, ki sta zmagala na 21. mednarodnem festivalu s produktom Šaleške sladke zgodbe. Nismo se ustavili le pri medenjakih, ledernjakih in Piki Nogavički, ampak smo slišali tudi recept za cimetove rolice, miške, tatarski biftek in jagenjčka.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa.
Ustanovitelja društva Družina in življenje Vilmo in Danija Siterja smo že večkrat gostili v našem studiu. Nikoli pa še nista povedala, kako je prišlo do tega, da sta zapustila socialno varni službi ter se v celoti posvetila Družini in življenju. V Družinski katehezi sta nam zaupala, kako je prišlo do njunega globljega spreobrnjena, kako sta začutila klic k misijonskemu delu med zakonci in kako se je DiŽ kasneje razvijal.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.