Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.
Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
Brez dvoma lahko trdimo, da minulo polletno predsedovanje sodi med vrhunce naše mlade države.
Slogan polletnega predsedovanja (»Skupaj. Odporna. Evro-
pa«) je dobro napovedal glavne cilje krepitve odpornosti
ter željo po normalizaciji razmer po pandemiji, ki je zadala
močan udarec zdravstvenim sistemom, ekonomiji. Kljub
temu da je Slovenija polletno predsedovanje prevzela v negoto-
vih razmerah, smo uspeli vsa glavna zasedanja izvesti v fizični
obliki. Tukaj so bile še negotove razmere v Afganistanu, v Belo-
rusiji, krepitev ruskih sil na meji z Ukrajino, migrantska kriza idr.
Ob vsem naštetem pa smo bili priča še poskusom izvažanja
notranjepolitičnih bojev v Evropo oz. bolje rečeno sramotenja
Slovenije, ki pa niso mogli izzveneti zelo prepričljivo. Ob koncu
zato mirno rečemo, da dosežki tokratnega predsedovanja govori-
jo sami zase in so bile zaključne pohvale Charlesa Michela, Ursule
von der Leyen, Emmanuela Macrona več kot zaslužene.
Komentar Družina
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
Komentar Družina
Ob slovenskem kulturnem prazniku, se včasih zdi, da kulturo dojemamo kot (najraje podarjen) čokoladni ali bonbon proti kašlju, a bi bilo ustrezneje, ko bi jo kot vsakdanji kruh – ali kot fizioterapijo.
Komentar Družina
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Komentar Družina
Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.
Komentar Družina
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
Komentar Družina
V času, ko se Cerkev na Slovenskem in v Evropi sooča s številnimi izzivi evangelizacije, je dragoceno doživeti papeževo bližino in njegovo očetovsko držo. Domov smo se vrnili okrepljeni v veri.
Komentar Družina
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Komentar Družina
Leon XIV. je človek edinosti, še več, je služabnik in graditelj edinosti, ki nikogar ne osiromaši, ampak vse obogati.
Komentar Družina
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
Komentar Družina
»Človek ima dva merilnika časa, koledar in uro. Koledar razdeli čas v dneve, mesece in leta, ura pa v sekunde, ki se zvrstijo v minute, minute v ure, ure v dneve, dneve v tedne, mesece, leta, desetletja, stoletja in tisočletja. Samo človek uporablja uro, kar pomeni, da se zaveda minljivosti.«
Tako je svoje razmišljanje o doživljanju časa v tedniku Družina začel frančiškan zlatomašnik Zdravko Jakop.
Komentar Družina
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
Komentar Družina
Sveto leto je tudi leto sprave. Morda lahko božični stisk roke prinese novo upanje v ta naš nemirni svet.
Komentar Družina
Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.
Komentar Družina
Naša družba se že dolgo premika v nevarno smer – tja, kjer je človek merjen po uporabnosti. Družba brez ranljivih je družba, kjer odnosi postopoma izginevajo. Miselnost, ki življenje meri po koristnosti, je nevarnejša od glasnega konflikta.
Komentar Družina
Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.
Komentar Družina
Morda je eden najlepših odmevov Slovenskega knjižnega sejma ta, da nas vsakič znova povabi, naj ob dobri knjigi premislimo o svojem mestu v svetu, naj postanemo bolj pozorni do soljudi in bolj odprti za navdihe in spodbude Duha.
Komentar Družina
Komentar tednika Družina
Prebiramo komentarje in uvodnike katoliškega tednika Družina pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Doživetja narave
Prvi petek v mesecu se posvečamo nočnemu nebu. Naša gosta sta bila doktorska študenta astrofizike z Univerze v Ljubljani Gregor Rihtaršič in Jon Judež. V mednarodni raziskovalni skupini sta sodelovala pri odkritju supermasivne črne luknje v galaksiji, ki je nastala le 570 milijonov let po velikem poku. Gre za galaksijo CANUCS‑LRD‑z8.6 , ki je le ena izmed skrivnostnih »rdečih pikic« – izjemno oddaljenih, kompaktnih in zelo rdečih galaksij, posnetih s teleskopom James Webb.
Sol in luč
Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.
Za življenje
Doc. dr. Drago Jerebic, profesor pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil sogovornik na godovni dan don Boska, ustanovitelja salezijancev, zato smo pogovor začeli najprej z učinkovitostjo njegovega vzgojnega delovanja med mladimi. Deluje še danes in če, zakaj? V čem mu velja slediti? V nadaljevanju smo razprostrli še nekaj perečih vprašanj s področja medosebnih odnosov. Skupaj z ženo vodita tudi Družinski inštitut Bližina.
Beseda je zakon!
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Teden dni pred Pustno Sobotno iskrico smo v studio povabili urednico revije Mavrica Evo Markovič in se pogovarjali o tem, kako kakovostno preživeti prosti čas med prihajajočimi zimskimi počitnicami. Ker nas le še sedem dni loči od Pustne Sobotne iskrice, smo v drugem delu oddaje z Jano Lampe spoznavali življenje otrok v Afriki.
Iz naših krajev
Poročali smo o zaprtju garažne hiše v Mariboru, kjer so stanovalci ostali brez 150 parkirnih mest, višji globi za kampiranje na črno na Gorenjskem, ta bo po novem znašala 500 evrov, Laufariji v Cerknem in aktivnostih lovcev zoper zveri in skrbi za divjad, ki jo iz njnega okolja izrinja turizem.
Duhovna misel
“Ne sodite... Ne obsojajte... Odpuščajte! Odstranite bruno iz svojega očesa, preden precejate iver v očesu brata.” (prim. Lk 6,37) Lahko bi rekli, da gre za dobro znan odlomek iz Lukovega Evangelija ...