Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentar politika družba slovenija domovina

27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

VEČ ...|27. 6. 2022
Kakšen zgled praznovanja domovine dajemo kot starši, družba in državni voditelji mladi generaciji?

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Merše

komentarpolitikadružbaslovenijadomovina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|2. 7. 2025
Nenad Glücks: Patološke laži premierja Roberta Goloba

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

Nenad Glücks: Patološke laži premierja Roberta Goloba

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Patološke laži premierja Roberta Goloba

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

VEČ ...|2. 7. 2025
Nenad Glücks: Patološke laži premierja Roberta Goloba

Po izkušnjah s trenutnim slovenskim premierjem vemo, da je količina laži, ki bruhajo iz njega, sorazmerna s težavami, v katerih se znajde. Večja je težava, bolj laže in zavaja javnost. S podpisom zaveze Slovenije na vrhu Nata za dvig izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP se je pred levo usmerjenimi slovenskimi volivci znašel v velikih težavah. Skladno s tem je v preteklih dneh ustvaril enormno količino laži.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 6. 2025
Erika Ašič: Odklanjanje sodelovanja vodi v (levi) prepad države

Kaj se je zgodilo v teh 34 letih, ko smo začeli s takim navdušenjem? Kot da bi nas nekaj vleklo navzdol. Brez sodelovanja še nobena skupnost ni obstala – niti zakon, niti družina, niti delovna skupina, kaj šele država.  

Erika Ašič: Odklanjanje sodelovanja vodi v (levi) prepad države

Kaj se je zgodilo v teh 34 letih, ko smo začeli s takim navdušenjem? Kot da bi nas nekaj vleklo navzdol. Brez sodelovanja še nobena skupnost ni obstala – niti zakon, niti družina, niti delovna skupina, kaj šele država.  

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Odklanjanje sodelovanja vodi v (levi) prepad države

Kaj se je zgodilo v teh 34 letih, ko smo začeli s takim navdušenjem? Kot da bi nas nekaj vleklo navzdol. Brez sodelovanja še nobena skupnost ni obstala – niti zakon, niti družina, niti delovna skupina, kaj šele država.  

VEČ ...|25. 6. 2025
Erika Ašič: Odklanjanje sodelovanja vodi v (levi) prepad države

Kaj se je zgodilo v teh 34 letih, ko smo začeli s takim navdušenjem? Kot da bi nas nekaj vleklo navzdol. Brez sodelovanja še nobena skupnost ni obstala – niti zakon, niti družina, niti delovna skupina, kaj šele država.  

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 6. 2025
Nenad Glücks: Zametek pakta o nenapadanju na desnem polu?

Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.

Nenad Glücks: Zametek pakta o nenapadanju na desnem polu?

Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Zametek pakta o nenapadanju na desnem polu?

Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.

VEČ ...|18. 6. 2025
Nenad Glücks: Zametek pakta o nenapadanju na desnem polu?

Nenad Glücks v komentarju za Domovino razmišlja, da bi lahko zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek postal temelj za dogovor o nenapadanju med desnosredinskimi strankami pred volitvami 2026. Brez tega bi levi pol, kljub slabi vladavini Roberta Goloba, lahko znova prevzel oblast. Kritičen je do razdrobljenosti na desnici, pogojevanj sodelovanja in pomanjkanja širše privlačnosti SDS-ove medijske sfere. Poudarja potrebo po odgovornem sodelovanju in preseganju izključevanja.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|11. 6. 2025
Erika Ašič: Koliko točk si pa ti vreden? Erika Ašič

Urednica Domovine Erika Ašič se v tokratnem komentarju sprašuje »Koliko točk si pa ti vreden?« Med drugim zapiše: »Skozi celoten šolski sistem mladim dopovedujemo, da je pomembno pridobivati točke. Ne znanja, veščin in kakovostnega razumevanja temeljnih konceptov – med tem in ocenami (pre)večkrat sploh ni kakšne posebne povezave. Zasuli smo jih s količino, kar jim preprečuje, da bi razvili kakovost. Pridobivanje točk smo pomaknili tudi navzdol po osnovnošolski vertikali.« zapiše Erika Ašič.

Erika Ašič: Koliko točk si pa ti vreden? Erika Ašič

Urednica Domovine Erika Ašič se v tokratnem komentarju sprašuje »Koliko točk si pa ti vreden?« Med drugim zapiše: »Skozi celoten šolski sistem mladim dopovedujemo, da je pomembno pridobivati točke. Ne znanja, veščin in kakovostnega razumevanja temeljnih konceptov – med tem in ocenami (pre)večkrat sploh ni kakšne posebne povezave. Zasuli smo jih s količino, kar jim preprečuje, da bi razvili kakovost. Pridobivanje točk smo pomaknili tudi navzdol po osnovnošolski vertikali.« zapiše Erika Ašič.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Koliko točk si pa ti vreden? Erika Ašič

Urednica Domovine Erika Ašič se v tokratnem komentarju sprašuje »Koliko točk si pa ti vreden?« Med drugim zapiše: »Skozi celoten šolski sistem mladim dopovedujemo, da je pomembno pridobivati točke. Ne znanja, veščin in kakovostnega razumevanja temeljnih konceptov – med tem in ocenami (pre)večkrat sploh ni kakšne posebne povezave. Zasuli smo jih s količino, kar jim preprečuje, da bi razvili kakovost. Pridobivanje točk smo pomaknili tudi navzdol po osnovnošolski vertikali.« zapiše Erika Ašič.

VEČ ...|11. 6. 2025
Erika Ašič: Koliko točk si pa ti vreden? Erika Ašič

Urednica Domovine Erika Ašič se v tokratnem komentarju sprašuje »Koliko točk si pa ti vreden?« Med drugim zapiše: »Skozi celoten šolski sistem mladim dopovedujemo, da je pomembno pridobivati točke. Ne znanja, veščin in kakovostnega razumevanja temeljnih konceptov – med tem in ocenami (pre)večkrat sploh ni kakšne posebne povezave. Zasuli smo jih s količino, kar jim preprečuje, da bi razvili kakovost. Pridobivanje točk smo pomaknili tudi navzdol po osnovnošolski vertikali.« zapiše Erika Ašič.

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 6. 2025
Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

komentar politika družba Gaza Izrael genocid vojna

Komentar Domovina.je

Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

VEČ ...|4. 6. 2025
Parazitiranje slovenske levice na trpljenju Palestincev

Napadi jurišnic z levega političnega pola na nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki si je drznil povedati svoje mnenje, da Izrael v Gazi ne izvaja genocida, so v funkciji zavržnega prizadevanja za uporabo tega konflikta za pridobivanje volilne podpore v Sloveniji. Pri tem pritlehnem početju prednjači primitivna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. 

S temi besedami je svoj komentar na portalu Domovina.je začel Nenad Glücks

Nenad Glücks

komentar politika družba Gaza Izrael genocid vojna

Komentar Domovina.je

VEČ ...|28. 5. 2025
Erika Ašič: V vrečah s kostmi leži slovenska kultura

Urednica Domovine Erika Ašič je v tokratnem komentarju med drugim zapisala: »Če kot narod ne razrešimo svoje preteklosti, ne moremo naprej. To je kot gnojna rana, čez katero smo zalepili obliž, da se ne vidi in ne vonja – toda spodaj gnije, se zažira vedno globlje ter vedno bolj smrdi. Dokler rana ni očiščena, se ne more začeti zdraviti.«

Erika Ašič: V vrečah s kostmi leži slovenska kultura

Urednica Domovine Erika Ašič je v tokratnem komentarju med drugim zapisala: »Če kot narod ne razrešimo svoje preteklosti, ne moremo naprej. To je kot gnojna rana, čez katero smo zalepili obliž, da se ne vidi in ne vonja – toda spodaj gnije, se zažira vedno globlje ter vedno bolj smrdi. Dokler rana ni očiščena, se ne more začeti zdraviti.«

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: V vrečah s kostmi leži slovenska kultura

Urednica Domovine Erika Ašič je v tokratnem komentarju med drugim zapisala: »Če kot narod ne razrešimo svoje preteklosti, ne moremo naprej. To je kot gnojna rana, čez katero smo zalepili obliž, da se ne vidi in ne vonja – toda spodaj gnije, se zažira vedno globlje ter vedno bolj smrdi. Dokler rana ni očiščena, se ne more začeti zdraviti.«

VEČ ...|28. 5. 2025
Erika Ašič: V vrečah s kostmi leži slovenska kultura

Urednica Domovine Erika Ašič je v tokratnem komentarju med drugim zapisala: »Če kot narod ne razrešimo svoje preteklosti, ne moremo naprej. To je kot gnojna rana, čez katero smo zalepili obliž, da se ne vidi in ne vonja – toda spodaj gnije, se zažira vedno globlje ter vedno bolj smrdi. Dokler rana ni očiščena, se ne more začeti zdraviti.«

Erika Ašič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 5. 2025
Nenad Glücks: Bliže kot so volitve, več je Potemkinovih vasi

Nenad Glücks je v tokratnem komentarju na portalu Domovina med drugim zapisal: Med slabimi kazalniki velja omeniti, da so se bruto investicije v osnovna sredstva znižale za 5,1 odstotka, enak padec je bil tudi v prejšnjem četrtletju. Na Statističnem uradu RS so zapisali, da so k padcu BDP najbolj pripomogle zmanjšane investicije v gradbeništvu. In kako se je na te ugotovitve odzval minister za finance Klemen Boštjančič? Kot je dejal na TV Slovenija, ga je znižanje BDP presenetilo, posebej pa je presenečen nad podatkom o velikem padcu investicij v gradbeništvu, češ da imamo vendar zdaj toliko gradbenih investicij, da ni dovolj delavcev za vse.

Nenad Glücks: Bliže kot so volitve, več je Potemkinovih vasi

Nenad Glücks je v tokratnem komentarju na portalu Domovina med drugim zapisal: Med slabimi kazalniki velja omeniti, da so se bruto investicije v osnovna sredstva znižale za 5,1 odstotka, enak padec je bil tudi v prejšnjem četrtletju. Na Statističnem uradu RS so zapisali, da so k padcu BDP najbolj pripomogle zmanjšane investicije v gradbeništvu. In kako se je na te ugotovitve odzval minister za finance Klemen Boštjančič? Kot je dejal na TV Slovenija, ga je znižanje BDP presenetilo, posebej pa je presenečen nad podatkom o velikem padcu investicij v gradbeništvu, češ da imamo vendar zdaj toliko gradbenih investicij, da ni dovolj delavcev za vse.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Bliže kot so volitve, več je Potemkinovih vasi

Nenad Glücks je v tokratnem komentarju na portalu Domovina med drugim zapisal: Med slabimi kazalniki velja omeniti, da so se bruto investicije v osnovna sredstva znižale za 5,1 odstotka, enak padec je bil tudi v prejšnjem četrtletju. Na Statističnem uradu RS so zapisali, da so k padcu BDP najbolj pripomogle zmanjšane investicije v gradbeništvu. In kako se je na te ugotovitve odzval minister za finance Klemen Boštjančič? Kot je dejal na TV Slovenija, ga je znižanje BDP presenetilo, posebej pa je presenečen nad podatkom o velikem padcu investicij v gradbeništvu, češ da imamo vendar zdaj toliko gradbenih investicij, da ni dovolj delavcev za vse.

VEČ ...|21. 5. 2025
Nenad Glücks: Bliže kot so volitve, več je Potemkinovih vasi

Nenad Glücks je v tokratnem komentarju na portalu Domovina med drugim zapisal: Med slabimi kazalniki velja omeniti, da so se bruto investicije v osnovna sredstva znižale za 5,1 odstotka, enak padec je bil tudi v prejšnjem četrtletju. Na Statističnem uradu RS so zapisali, da so k padcu BDP najbolj pripomogle zmanjšane investicije v gradbeništvu. In kako se je na te ugotovitve odzval minister za finance Klemen Boštjančič? Kot je dejal na TV Slovenija, ga je znižanje BDP presenetilo, posebej pa je presenečen nad podatkom o velikem padcu investicij v gradbeništvu, češ da imamo vendar zdaj toliko gradbenih investicij, da ni dovolj delavcev za vse.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Nenad Glücks

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 7. 2025
Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Z dr. Alešem Mavrom tudi o političnih posledicah obrambnih referendumov

Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.

Helena Križnik

politika

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|10. 7. 2025
Trgovec

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Trgovec

Levi se je nekega dne pritoževal svojemu rabinu: »Rabi, imam trgovino, trdo delam od zore do mraka, toda skoraj ne morem preživeti. Tisti ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Svetovalnica

VEČ ...|10. 7. 2025
Dolgotrajna oskrba v praksi?

Državni sekretar Luka Omladič je odgovarjal predvsem na vprašanja poslušalk in poslušalcev na temo dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu, cene domske oskrbe in podobno. 

Dolgotrajna oskrba v praksi?

Državni sekretar Luka Omladič je odgovarjal predvsem na vprašanja poslušalk in poslušalcev na temo dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu, cene domske oskrbe in podobno. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovoršportpsihologijazdravjesvetovanjeodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 7. 2025
V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

V Argentino prihaja nov duhovnik

Slovenska Cerkev v Argentino pošilja novo duhovno moč. Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo slovenskih izseljencev, je veliko potrebo rojakov v Argentini, ker k maša m prihaja veliko mladih kot starih, začutil pred tremi leti, ko je bil na obisku. Delegatu Franciju Cukjatiju in Robertu Brestu bo od meseca septembra pomagal Gašper Mauko, dosedanji župnik na Breznici. Novi dušni pastir med Slovenci v Argentini Mauko se je pred dnevi že srečal s slovenskimi maturanti iz Buenos Airesa, ki so na obisku v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka