Duhovna misel
Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...
Duhovna misel
Danes je god svetnika, ki je zapisan celo v našem pravopisu. Najdemo ga pod geslom žegen. Saj veste kateri svetnik je to ...
Duhovna misel
Svečnica, praznik Matere in Sina, praznik Bogu posvečenim. “Pozdravljena, njegovo domovanje! Pozdravljena, njegovo oblačilo! Pozdravljena, njegova dekla! Pozdravljena, njegova mati!”
Duhovna misel
Svečnica, praznik Matere in Sina, praznik Bogu posvečenim. “Pozdravljena, njegovo domovanje! Pozdravljena, njegovo oblačilo! Pozdravljena, njegova dekla! Pozdravljena, njegova mati!”
Duhovna misel
Komaj je začetek leta za nami, že je tu začetek novega meseca. Začnimo ga v tišini, da bomo slišali kaj nam govori Bog ...
Duhovna misel
Komaj je začetek leta za nami, že je tu začetek novega meseca. Začnimo ga v tišini, da bomo slišali kaj nam govori Bog ...
Duhovna misel
Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem.
Duhovna misel
Naredimo piko ob koncu meseca z molitvijo svetega Frančiška: Oče naš: Tolažnik in Zveličar. Ki si v nebesih: v angelih in svetnikih. Posvečeno bodi tvoje ime: naj se zasveti v nas spoznanje o Tebi. Pridi k nam tvoje kraljestvo: da boš vladal v nas po milosti. Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji: da bi te ljubili z vsem srcem.
Duhovna misel
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”
Duhovna misel
Sveti Frančišek je Hvalnico stvarstva pisal, ko je slepel in jo končal, ko je videl samo še temo. Ob tem spoznanju verzi še močneje zasijejo, saj odsevajo njegovo notranjost: “Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju, v katerem nam noč razsvetljuješ; lep je in vesel in krepak in močan.”
Duhovna misel
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem. Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”
Duhovna misel
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem. Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”
Duhovna misel
Lahko bi rekli, da je beseda “mir” sinonim za delovanje svetega Frančiška. Toda ob tem velja reči, da blagost besede mnogokrat ne izraža naše okolice in tudi ne naše notranjosti. Mirna voda je takrat, ko nihče ne meče kamnov vanjo in ji ni potrebno izpirati krvavih ran.
Duhovna misel
Lahko bi rekli, da je beseda “mir” sinonim za delovanje svetega Frančiška. Toda ob tem velja reči, da blagost besede mnogokrat ne izraža naše okolice in tudi ne naše notranjosti. Mirna voda je takrat, ko nihče ne meče kamnov vanjo in ji ni potrebno izpirati krvavih ran.
Duhovna misel
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Duhovna misel
“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”
Duhovna misel
Na poti s svetim Frančiškom
Duhovne misli so v veliki meri oblikovala besedila samega svetnika, saj je leto 2026 leto svetega Frančiška. Mineva namreč 800 let od njegove smrti. Tomaž Čelanski, ki se je Frančišku pridružil v redovništvu, je prvi, ki je sestavil njegov življenjepis. V predgovoru slovenskega prevoda je tudi stavek p. Mirana Špeliča, ki najbolje povzame namen besedil: »Življenje svetega Frančiška je besedilo, ki od bralca zahteva dejavno sodelovanje.«
Svetovalnica
V gorah je lani ugasnilo petdeset življenj, kar je rekordno število smrti v gorah v zadnjih dvajsetih letih vodenja tovrstnih statistik. Gorski reševalci so lani pomagali v nezgodah več kot šestokrat. Rešili so 767 ljudi. Najpogostejši vzrok nesreče je zdrs, sledi nepoznavanje terena, neprimerna oprema in nepripravljenost na turo. Trenutno so razmere v visokogorju zelo zahtevne in nevarne. Pogovarjali smo se z Miho Primcem, podpredsednikom Gorske reševalne zveze Slovenije.
Slovencem po svetu in domovini
V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.
Doživetja narave
Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.
Sol in luč
Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.
Naš pogled
V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Večer za zakonce in družine
Si predstavljate, da vam že med nosečnostjo povejo, da vaš otrok zaradi hude možganske okvare verjetno ne bo preživel? To se je zgodilo zakoncema Luciji in Dušanu Poslek. Njun Klemen sedaj živi že šest let, vendar nikoli ne vedo, kdaj bo njegov zadnji dan. Kaj vse ju je naučil, kako gradita svoj odnos in zakaj sta potem ustanovila zavod z naslovom: Ta otrok bo živel, pa v oddaji Večer za zakonce in družine ali v video obliki na naši spletni strani, oziroma na našem Youtube kanalu.
Slovencem po svetu in domovini
V Domu glasbe v Celovcu bo nocoj osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku na avstrijskem Koroškem. Pripravljajo jo: Slovenska prosvetna zveza, Krščanska kulturna zveza, Generalni konzulat v Celovcu in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji. V večeru glasbe in poezije se bodo ob 60. obletnici rojstva spomnili pesnika in vrhunskega prevajalca Fabjana Hafnerja, ki je dvignil slovenščino na visoko jezikovno raven in še posebej učinkovito poskrbel za dvojezično književnost na Koroškem. Spomnili se bodo tudi 100. obletnice smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela. V ta namen je kitarist in skladatelj Janez Gregorič uglasbil za glas in kitaro pesem Franceta Prešerna »Strunam« in izbor Kosovelovih pesmi s Krasa in bo z njihovo krstno izvedbo razširil svoj opus samospevov preko meja koroške literarne pokrajine.
Sol in luč
Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.
Kulturni utrinki
Komorni zbor Glasis je v lanskem letu začel projekt ‚Ljudske pesmi iz Ptujskega in Dravskega polja’. Želeli so pridobiti nova glasbena dela s priredbami ljudskih pesmi iz dela Slovenije, ki se ne znajde pogosto na zemljevidu glasbene literature. Razpisali so natečaj in nagrajene skladbe bodo krstno izvedene na dveh koncertih, ki bosta 6. in 8. februarja v veliki koncertni dvorani Dominikanskega samostana na Ptuju. Več pa nam je povedala predsednica Komornega zbora Glasis Martina Horvat.