Is podcast Slovencem po svetu in domovini Is podcast
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 5. 2024
Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

VEČ ...|21. 5. 2024
Okrogla miza: Slovenska identiteta v evropski družini narodov

Slovenija letos praznuje 20 let članstva v Evropski uniji, povezavi evropskih držav zavezanih demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in tržni ekonomiji. Smo enakopraven del družine držav. Članstvo v EU je bil eden izmed ključnih državniških ciljev po osamosvojitvi. Pogosto pa se slišijo kritike, da Slovenija ne zna jasno artikulirati svojih interesov, da slovenski predstavniki v Bruslju niso dovolj vidni, da je Slovenija ena najmanj vplivnih članic EU in med najmanj iskanimi zavezniki za zastopanje skupnih interesov. O slovenski identiteti v evropski družini narodov bodo govorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja Slovenska konferenca SSK. Gostje bodo vidni Slovenci, tudi taki, ki so v preteklosti delovali v evropski prestolnici ter evropsko realnost dobro poznajo in prihajajo iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije: Anže Logar, Lojze Peterle, Damijan Terpin, Angelika Mlinar in Andrew Bratina. Omizje bo vodil Dejan Valentinčič. Jutri ob 17h na Katoliškem inštitutu v Ljubljani. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 5. 2024
Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

VEČ ...|20. 5. 2024
Vloga narodnih in jezikovnih manjšin v Evropski uniji

Kako članice Evropske unije obravnavajo narodne in jezikovne manjšine, kaj lahko ustanove unije naredijo s pravnega in s političnega vidika v prid teh manjšin, kako narodne in jezikovne manjšine med seboj sodelujejo na evropski ravni in še posebej kako so v te evropske procese vključeni Slovenci v Italiji? To so vprašanja za današnji večer Društva slovenskih izobražencev v Trstu. Pred junijskim volitvami v Evropski parlament so pripravili okroglo mizo, pri kateri bodo sodelovali: novinar, politik in poznavalec manjšinske problematike na mednarodni ravni Bojan Brezigar, odvetnik in borec za pravice koroških Slovencev Rudi Vouk, županja Občine Števerjan in kandidatka zbirne stranke Slovencev v Italiji Slovenske skupnosti na listi Južnotirolske ljudske stranke za Evropski parlament Franka Padovan ter evropski poslanec in kandidat omenjene stranke za Evropski parlament Herbert Dorfmann. Okrogla miza bo nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 5. 2024
Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

VEČ ...|19. 5. 2024
Intervju s poslanko Suzano Lep Šimenko

V državnem zboru deluje komisija, ki se ukvarja s problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Naša gostja je bila predsednica, poslanka Suzana Lep Šimenko. Spomnili smo se tudi pokojne rojakinje Sonje Bavdaž, ki je leta 1945 bežala pred komunizmom na avstrijsko Koroško [22:05]. Slišali boste še nekaj novic [40:32] in vabil [44:55].  

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

VEČ ...|17. 5. 2024
Predsednica Pirc Musar na avstrijskem Koroškem

Z udeležbo na slovesni akademiji Slovenske gimnazije je predsednica republike Nataša Pirc Musar sinoči zaključila svoj delovni obisk na avstrijskem Koroškem. Z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem sta govorila o uveljavitvi vseh zakonskih pravic za slovensko narodno skupnost v Avstriji: to so dvojezično šolstvo, sodstvo in vidna dvojezičnost. Pred srečanjem je novinarjem povedala, da bo od deželnega glavarja zahtevala časovnico za uveljavitev pravice. Predsednica je bila gostja na pogovoru z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Slovenske gimnazije v Celovcu. V ospredju so bile evropske vrednote, na delovnem kosilu se je srečala s predstavniki koroških Slovencev, kjer so se strinjali, da mora tudi Slovenija več storiti za mlade rojake. Nataša Pirc Musar se je v pogovorih s predstavniki oblasti dotaknila tudi avstrijskega nadzora na mejnih prehodi s Slovenijo. Zavzela se je za enovito organizacijo koroških Slovencev.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 5. 2024
Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

VEČ ...|16. 5. 2024
Sejem beneške pesmi

V Beneški Sloveniji bo ta konec tedna potekal 35. Senjam beneške piesmi, ki ga kulturno društvo Rečan organizira neprekinjeno že od leta 1971. Potekal bo pod velikim šotorom, ki ga bodo postavili pri telovadnici na Liesah. Predstavili bodo 16 novih pesmi, ki bodo izšle tudi na zgoščenki. Letošnja posebnost bo, da bodo jutri nastopili otroci dvojezične šole v Špietru, in sicer s pesmimi iz preteklih izvedb. V nedeljo, na zaključni večer, pa bo nastopila glasbena skupina »Skedinj«. Med žanri prevladuje rock glasba, ne bo manjkala tudi harmonika. Kot na vsaki izvedbi bo občinstvo izbralo pesmi, ki se bodo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto; posebna žirija bo izbrala najboljše besedilo, druga pa najboljšo skladbo. Podelili bodo tudi nagrado »Aldo Klodič« in nagrado za mlade. Na predlog mladih bo letos potekal Fantasenjam, in sicer bo nastopajočim odšteli ali dodali točke na podlagi vnaprej pripravljenega pravilnika. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 5. 2024
To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

VEČ ...|15. 5. 2024
To soboto bo 51. vseslovensko romanje v Vadsteno

Rojaki na Švedskem se pripravljajo na tradicionalno 51. binkoštno romanje in srečanje v Vadsteni pri zavetnici Evrope, sv. Brigiti Švedski, ki bo to soboto. Kot nam je povedal slovenski duhovnik Zvone Podvinski, bo opoldne sveta maša, ki jo bo vodil škof Anton Jamnik. Romanje in srečanje bodo obogatili glasbeni gostje iz Slovenije - ansambel Javor in vokalna skupina Cantate Domino. Tudi letos bodo v procesiji poromali do slovenske lipe in se zahvalili za dolgoletno prisotnost slovenstva na Švedskem.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2024
Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

VEČ ...|14. 5. 2024
Niti ADP niti kompromis nista izpolnjena

Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da je sedmi oz. t.i. manjšinski člen Avstrijske državne pogodbe - jutri bo minilo 69 let od podpisa - izpolnjen le na nekaterih področjih. Na šolskem in pravosodnem pa ni. Organizacija zahteva, da se obvezno zadnje leto otroškega vrtca organizira tako, da se na dvojezičnem področju kot osnovni pouk nudi tudi slovenščina. Dve tretjini narodne skupnosti tudi nimata dostopa do dvojezičnih sodišč. Narodna skupnost predlaga razširitev pristojnosti sodišč v Celovcu, Beljaku in Velikovcu. Narodni svet še dodaja, da še vedno niso uresničene tudi nekatere obljube iz kompromisa o krajevnih napisih, podpisanega pred trinajstimi leti. Najbolj v oči bode tista glede novega zakona o narodnostnih skupnostih. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|23. 5. 2024
Bolečine minejo, lepota ostane

Leta 1954 je v starosti 86 let umrl veliki francoski ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Bolečine minejo, lepota ostane

Leta 1954 je v starosti 86 let umrl veliki francoski ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Sol in luč

VEČ ...|21. 5. 2024
Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Monika Matschnig: Trema

Kako tremo pred nastopom obrniti v svoj prid, kako v njej najti dodatno moč in zakaj je naravni doping, ki nam pomaga premagati vse ovire, v knjižici z naslovom Trema, odkriva avtorica, Monika Matschnig, psihologinja ter nekdanja vrhunska športnica: »Trema lahko postane tvoj najboljši prijatelj, če jo imaš pod nadzorom,« pravi in doda: »z vajo jo lahko obvladate in celo izkoristite, da bo zrasla vaša samozavest.« V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Trema, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2024
Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Dr. Borut Juvanec, arhitekt

Dr. Borut Juvanec je arhitekt, dolgoletni profesor, poznavalec s področja teorije arhitekture, njenih proporcijskih sistemov, začetkov in izvorov arhitekture ter etničnih prvin v arhitekturi. Raziskuje predvsem značilnosti prvobitnosti in izvorov arhitekturnih elementov, tradicionalna znanja in identitete v današnjem oblikovanju prostora. Je član številnih mednarodnih strokovnih združenj, avtor številnih knjig s področja arhitekture in strokovnih člankov. 

Nataša Ličen

spominživljenjedružbaarhitekturakultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.