Is podcast Slovencem po svetu in domovini Is podcast
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družba rojaki

29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 1. 2023
Nazaj v Slovenijo - dr. Vanja Samec

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, 

[16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in

[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

Nazaj v Slovenijo - dr. Vanja Samec

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, 

[16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in

[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nazaj v Slovenijo - dr. Vanja Samec

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, 

[16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in

[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

VEČ ...|22. 1. 2023
Nazaj v Slovenijo - dr. Vanja Samec

Ali uveljavljena mednarodna strokovnjakinja za gradnjo mostov dr. Vanja Samec razmišlja o vrnitvi v Slovenijo, 

[16:12] zakaj je profesor Igor Jelen optimističen glede vrnitve življenja v beneške vasi in doline in

[31:04] kakšen ugled ima slovenski jezik na avstrijskem Koroškem?

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

VEČ ...|15. 1. 2023
Dr. Helena Jaklitsch v Tinjah

Bog živi ves slovenski svet, ali res? Tak je bil naslov razmišljanja, ki ga je imela zgodovinarka, dobra poznavalka zamejstva in izseljenstva, nekdanja ministrica, Helena Jaklitsch na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah, ki je bilo 7. in 8. 1. 2023 v katoliškem domu prosvete Sodalitas na avstrijskem Koroškem. Naglasila je, da šola in mediji ne posredujejo dovolj znanja o zamejcih in izseljencih, predstavila nekdanje in sedanje oblike izseljevanja ter možnosti za povezovanja, ki bi ohranilo slovensko identiteto.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 1. 2023
Božični utrip, 2. del

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),

[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), 

[22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in 

[48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina. 

Božični utrip, 2. del

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),

[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), 

[22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in 

[48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Božični utrip, 2. del

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),

[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), 

[22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in 

[48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina. 

VEČ ...|8. 1. 2023
Božični utrip, 2. del

Še nekaj božičnega utripa med rojaki bo prinesla ta oddaja, in sicer iz Sydneyja v Avstraliji (p. Darko Žnidaršič),

[12:11] vzhodne Francije (Jože Kamin), 

[22:18] Lemonta pri Chicagu (p. Metod Ogorevc).

[35:52] Spomnili smo se tudi pokojnega izseljenskega duhovnika Antona Štekla in 

[48:06] pokojnega zamejskega kulturnega in političnega delavca Marjana Terpina. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 1. 2023
Božični utrip

Povezani smo bili z Melbournom v Avstraliji (p. Simon Peter Berlec), 

[13:28] Beneluksom v Evropi (Gregor Šemrl),

[25:45] Hamiltonom v Kanadi (Drago Gačnik) 

[36:00] in Buenos Airesom v Argenini (Franci Cukjati).

Božični utrip

Povezani smo bili z Melbournom v Avstraliji (p. Simon Peter Berlec), 

[13:28] Beneluksom v Evropi (Gregor Šemrl),

[25:45] Hamiltonom v Kanadi (Drago Gačnik) 

[36:00] in Buenos Airesom v Argenini (Franci Cukjati).

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Božični utrip

Povezani smo bili z Melbournom v Avstraliji (p. Simon Peter Berlec), 

[13:28] Beneluksom v Evropi (Gregor Šemrl),

[25:45] Hamiltonom v Kanadi (Drago Gačnik) 

[36:00] in Buenos Airesom v Argenini (Franci Cukjati).

VEČ ...|1. 1. 2023
Božični utrip

Povezani smo bili z Melbournom v Avstraliji (p. Simon Peter Berlec), 

[13:28] Beneluksom v Evropi (Gregor Šemrl),

[25:45] Hamiltonom v Kanadi (Drago Gačnik) 

[36:00] in Buenos Airesom v Argenini (Franci Cukjati).

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 12. 2022
30 let Slovenije v svetu

Na predvečer državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti smo osvetlili 30-letnico delovanja Izseljenskega društva Slovenija v svetu (ID SVS). Prisluhnite pogovoru s predsednikom Urošem Zornom in generalnim tajnikom ter nekdanjim predsednikom Boštjanom Kocmurjem. Kakšen je bil pred 30-imi leti namen ustanovitve ID SVS? Kdo so bili ustanovni člani in kako so v društvo vključeni danes? Kako je bilo na začetku z gmotno podporo in prostori za delovanje? Vidne dejavnosti društva so zagotovo vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, obisk Rast-i - maturantov iz Argentine in športni turnirji, razstave in koncerti … kako pomembni so ti programi? Kakšna je vaša pomoč ob priseljevanju zaradi krize v Argentini, v zadnjih letih je bila v ospredju Venezuela?

30 let Slovenije v svetu

Na predvečer državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti smo osvetlili 30-letnico delovanja Izseljenskega društva Slovenija v svetu (ID SVS). Prisluhnite pogovoru s predsednikom Urošem Zornom in generalnim tajnikom ter nekdanjim predsednikom Boštjanom Kocmurjem. Kakšen je bil pred 30-imi leti namen ustanovitve ID SVS? Kdo so bili ustanovni člani in kako so v društvo vključeni danes? Kako je bilo na začetku z gmotno podporo in prostori za delovanje? Vidne dejavnosti društva so zagotovo vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, obisk Rast-i - maturantov iz Argentine in športni turnirji, razstave in koncerti … kako pomembni so ti programi? Kakšna je vaša pomoč ob priseljevanju zaradi krize v Argentini, v zadnjih letih je bila v ospredju Venezuela?

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

30 let Slovenije v svetu

Na predvečer državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti smo osvetlili 30-letnico delovanja Izseljenskega društva Slovenija v svetu (ID SVS). Prisluhnite pogovoru s predsednikom Urošem Zornom in generalnim tajnikom ter nekdanjim predsednikom Boštjanom Kocmurjem. Kakšen je bil pred 30-imi leti namen ustanovitve ID SVS? Kdo so bili ustanovni člani in kako so v društvo vključeni danes? Kako je bilo na začetku z gmotno podporo in prostori za delovanje? Vidne dejavnosti društva so zagotovo vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, obisk Rast-i - maturantov iz Argentine in športni turnirji, razstave in koncerti … kako pomembni so ti programi? Kakšna je vaša pomoč ob priseljevanju zaradi krize v Argentini, v zadnjih letih je bila v ospredju Venezuela?

VEČ ...|25. 12. 2022
30 let Slovenije v svetu

Na predvečer državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti smo osvetlili 30-letnico delovanja Izseljenskega društva Slovenija v svetu (ID SVS). Prisluhnite pogovoru s predsednikom Urošem Zornom in generalnim tajnikom ter nekdanjim predsednikom Boštjanom Kocmurjem. Kakšen je bil pred 30-imi leti namen ustanovitve ID SVS? Kdo so bili ustanovni člani in kako so v društvo vključeni danes? Kako je bilo na začetku z gmotno podporo in prostori za delovanje? Vidne dejavnosti društva so zagotovo vsakoletni Tabor Slovencev po svetu, obisk Rast-i - maturantov iz Argentine in športni turnirji, razstave in koncerti … kako pomembni so ti programi? Kakšna je vaša pomoč ob priseljevanju zaradi krize v Argentini, v zadnjih letih je bila v ospredju Venezuela?

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 12. 2022
Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

VEČ ...|18. 12. 2022
Zamejska gospodarksa koordinacija

Po zgledu Manjšinske kmetijske koordinacije AGRASLOMAK, ki deluje že 10 let, je zaživela Zamejska gospodarska koordinacija. V Lipici so v torek, 13. decembra 2022, dogovor podpisali ministra za gospodarstvo in za zamejstvo Matjaž Han in Matej Arčon ter predstavniki slovenskih gospodarskih organizacij vseh štirih sosednjih držav. Z njihove strani je tudi prišla pobuda, in sicer z namenom medsebojnega povezovanja, mreženja in sodelovanja. 

Izšla je prva in (zaenkrat) edina družabna igra v slovenskem prostoru, ki vključuje tudi slovensko zamejstvo. Rafaelova družba je izdala komplet didaktičnih iger “Slovensko zamejstvo in Slovenija v 4 družabnih igrah”, ki na prijazen in družaben način omogočajo široko ter poglobljeno poznavanje zamejstva, obenem pa to področje neprestano povezujejo s Slovenijo. 

V Špetru v Beneški Sloveniji so sinoči po sveti maši, edini redni slovenski na Videmskem, ki jo daruje 82-letni msgr. Marino Qualizza, podelili letošnjo Černetovo nagrado. Prejemnici sta Vesna Jagodic in Anita Bergnach. Obe učita na špetrski dvojezični šoli in imata po pouku še dvojezični katekizem ter sta dosegli, da je bilo leta 2020 po več letih v Benečiji prvo sveto obhajilo v slovenščini. Več

Z Marijo Gruškovanjak smo govorili o novoletnem srečanju v Tinjah 

Ta četrtek bo v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani gostoval eden najvidnejših organistov današnjega časa, mladi ameriški virtuoz NATHAN LAUBE, ki navdušuje poslušalce in kritike v Berlinski filharmoniji, dunajskem Konzerthausu, hamburški Elbphilharmonie, v pariški katedrali Notre-Dame, v Royal Festival Hall v Londonu itd, inavguriral je tudi nove orgle dunajske stolnice Stephansdom leta 2020 itd... Mladi umetnik je po materi Slovenec, ki je pred leti tudi že nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Letos se bo predstavil na odličnih tromanualnih orglah v Zavodu sv. Stanislava, v četrtek, 22. decembra ob 19h. -> pogovor z generalnim tajnikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjanom Kocmurjem 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 12. 2022
Nazaj v Slovenijo - Bervar, Pleskovič

O razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem, bomo v okviru projekta Klepet na kongresu s podnaslovom Nazaj v Slovenijo, ki ga pripravljamo s Svetovnim slovenskim kongresom, govorili s Klementino in Jernejem Bervarjem ter z dr. Borisom Pleskovičem. Slišali boste tudi o 70. Skupnem mladinskem dnevu v Argentini.  

Nazaj v Slovenijo - Bervar, Pleskovič

O razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem, bomo v okviru projekta Klepet na kongresu s podnaslovom Nazaj v Slovenijo, ki ga pripravljamo s Svetovnim slovenskim kongresom, govorili s Klementino in Jernejem Bervarjem ter z dr. Borisom Pleskovičem. Slišali boste tudi o 70. Skupnem mladinskem dnevu v Argentini.  

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nazaj v Slovenijo - Bervar, Pleskovič

O razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem, bomo v okviru projekta Klepet na kongresu s podnaslovom Nazaj v Slovenijo, ki ga pripravljamo s Svetovnim slovenskim kongresom, govorili s Klementino in Jernejem Bervarjem ter z dr. Borisom Pleskovičem. Slišali boste tudi o 70. Skupnem mladinskem dnevu v Argentini.  

VEČ ...|11. 12. 2022
Nazaj v Slovenijo - Bervar, Pleskovič

O razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem, bomo v okviru projekta Klepet na kongresu s podnaslovom Nazaj v Slovenijo, ki ga pripravljamo s Svetovnim slovenskim kongresom, govorili s Klementino in Jernejem Bervarjem ter z dr. Borisom Pleskovičem. Slišali boste tudi o 70. Skupnem mladinskem dnevu v Argentini.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Naš pogled

VEČ ...|31. 1. 2023
Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Zdravstvena telenovela: David proti Goljatu – zmaga pa … ?

Grožnje, ki naj bi bile samo čvrsti moški pogovori, strupene puščice, ki švigajo sem in tja, nato pa opravičevanje, trepljaje po ramenih, skoraj objemanje, PR-ovsko umirjanje napetosti – seveda zgolj do naslednje scene, ko se bo takšen izliv čustev ponovil. Govorim o zdravstveni telenoveli, ki jo gledamo v zadnjem času. Če dobro pomislimo, smo zdaj pravzaprav že v x-sezoni, le da je trenutno zgodba dobila še več tipičnih značilnosti limonadnice, kot telenovele imenujemo tudi v slovenščini.

Marta Jerebič

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Sol in luč

VEČ ...|31. 1. 2023
Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Claudia Croos-Müller: Glavo gor - Pomoč ob stresu, slabi volji in drugih stiskah.

Kako s telesnimi vajami poskrbimo zase? Kako telo, čustva in misli spravimo v gibanje, ki nam pomaga otresti se obremenitev in travm ter spominov nanje? S preprostimi telesnimi vajami lahko vadimo optimističen odnos do življenja. S tem izboljšamo počutje, zaupanje vase in dobro ter splošno odpornost. Odpornost pomeni sposobnost nekaj odbiti, je sposobnost obvladovanja kriz. Ljudje, ki pridobijo to sposobnost, so samozavestni, sočutni, optimistični in srečni. Knjižica “Glavo gor” je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

odnosidružbazdravstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|3. 2. 2023
Kje je Bacek?

Mija ne more zaspati brez svoje ninice, malega, puhastega Backa. Nocoj ga ne najde. Mamica in očka sta ji prišla na pomoč pri iskanju. Neuspešno. Kako zaspati? Kdo zmore pomiriti vznemirjeno dekletce?

Kje je Bacek?

Mija ne more zaspati brez svoje ninice, malega, puhastega Backa. Nocoj ga ne najde. Mamica in očka sta ji prišla na pomoč pri iskanju. Neuspešno. Kako zaspati? Kdo zmore pomiriti vznemirjeno dekletce?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceHvala za lep dan dobri Bog

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 2. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. februar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. februar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Ritem srca

VEČ ...|3. 2. 2023
Keith & Kristyn Getty: Confessio - Irish American Roots

Ustavili smo se pri novem albumu Confessio – irish american roots zakoncev Keitha in Kristyn Getty. Njun glasbeni opus sicer obsega že več kot 20 albumov, vsako leto pa priprejata tudi lastno Sing! konferenco, s katero želita v udeležencih prebujati evangelizacijski klic. Njuna najbolj prepoznavna pesem In Christ Alone (2007) pa spada med bolj izvajane sodobne krščanske napeve nasploh.

V oddaji smo slišali:

  • Keith & Kristyn Getty - Confessio
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Alison Krauss) - In Christ Alone
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Sarah McCracken) - Pass The Promise
  • Keith & Kristyn Getty - How Can I Keep From Singing

Keith & Kristyn Getty: Confessio - Irish American Roots

Ustavili smo se pri novem albumu Confessio – irish american roots zakoncev Keitha in Kristyn Getty. Njun glasbeni opus sicer obsega že več kot 20 albumov, vsako leto pa priprejata tudi lastno Sing! konferenco, s katero želita v udeležencih prebujati evangelizacijski klic. Njuna najbolj prepoznavna pesem In Christ Alone (2007) pa spada med bolj izvajane sodobne krščanske napeve nasploh.

V oddaji smo slišali:

  • Keith & Kristyn Getty - Confessio
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Alison Krauss) - In Christ Alone
  • Keith & Kristyn Getty (feat. Sarah McCracken) - Pass The Promise
  • Keith & Kristyn Getty - How Can I Keep From Singing

Andrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostnovosti

Petkov večer

VEČ ...|3. 2. 2023
Uganke

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla sproščeno druženje ob reševanju ugank, dobri glasbi in prijetnem klepetu.

Uganke

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla sproščeno druženje ob reševanju ugank, dobri glasbi in prijetnem klepetu.

Marjan Bunič

glasbapogovoruganke

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 2. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|3. 2. 2023
Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …

Angel dobrega glasu

Priznam, da mi ni vseeno in sem rad na dobrem glasu. Lažje zaspim, če vem, da ležim v postelji in ne nekomu v želodcu. A dobro vem, kam se bo nagnila tehtnica …

Gregor Čušin

duhovnost