Skoraj ne mine dan ko se pri nas ne bi zgodil napad zveri na domače rejne živali. Huda je tudi problematika objedenosti in škod, ki ji botrujejo za okolje prevelike in nevzdržne populacije rastlinojedih lovnih živali. Na ZZS podpirajo kmete v zahtevi, da se tako populacije zveri kot tudi rastlinojede divjadi zmanjša na za okolje vzdržno raven. Predsednik ZZS Borut Florjančič…
Skoraj ne mine dan ko se pri nas ne bi zgodil napad zveri na domače rejne živali. Huda je tudi problematika objedenosti in škod, ki ji botrujejo za okolje prevelike in nevzdržne populacije rastlinojedih lovnih živali. Na ZZS podpirajo kmete v zahtevi, da se tako populacije zveri kot tudi rastlinojede divjadi zmanjša na za okolje vzdržno raven. Predsednik ZZS Borut Florjančič…
Osvetlili smo stanje na področju upravljanja velikih zveri v Sloveniji, predvsem medveda in volka, katerih populaciji sta v zadnjem desetletju močno narasli. V studiu so se nam pridružili Mateja Blažič z Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove RS Miha Marenče, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Andrej Andoljšek, ekološki visokogorski kmet mag. Stane Bergant in z izjavo po telefonu mag. Andreja Komel z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Osvetlili smo stanje na področju upravljanja velikih zveri v Sloveniji, predvsem medveda in volka, katerih populaciji sta v zadnjem desetletju močno narasli. V studiu so se nam pridružili Mateja Blažič z Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor, vodja Sektorja za načrtovanje razvoja gozdov pri Zavodu za gozdove RS Miha Marenče, predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač, višji koordinator za področje gozdarstva in obnovljivih virov na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije Andrej Andoljšek, ekološki visokogorski kmet mag. Stane Bergant in z izjavo po telefonu mag. Andreja Komel z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Iz sredine razprave v Državnem Zboru je bilo čutiti, da je večina poslanskih skupin naklonjena nedavno izdani odločbi za odstrel medvedov. Izjema je poslanska skupina Levica, kjer odstrela v takšnem obsegu ne podpirajo. Odbora sta sicer tako potrdila predloge, da se še naprej nadaljuje z ukrepi za upravljanje populacije medveda in jih načrtuje v okviru široke vključenosti strokovnjakov in zainteresiranih nevladnih organizacij, da se okrepi izvajanje različnih ukrepov, ki spodbujajo sobivanje zveri in človeka ter predlagala vladi, da oblikuje vsebinsko platformo za široko javno razpravo o tej problematiki. Mag. Stanislav Bergant, ekološki kmet iz Kokre pa to zadnjo odločitev komentira …
Iz sredine razprave v Državnem Zboru je bilo čutiti, da je večina poslanskih skupin naklonjena nedavno izdani odločbi za odstrel medvedov. Izjema je poslanska skupina Levica, kjer odstrela v takšnem obsegu ne podpirajo. Odbora sta sicer tako potrdila predloge, da se še naprej nadaljuje z ukrepi za upravljanje populacije medveda in jih načrtuje v okviru široke vključenosti strokovnjakov in zainteresiranih nevladnih organizacij, da se okrepi izvajanje različnih ukrepov, ki spodbujajo sobivanje zveri in človeka ter predlagala vladi, da oblikuje vsebinsko platformo za široko javno razpravo o tej problematiki. Mag. Stanislav Bergant, ekološki kmet iz Kokre pa to zadnjo odločitev komentira …
V oddaji ste slišali nekaj utrinkov s posveta v Državnem svetu o problematiki prenamnožitve zveri, za vas pa smo pripravili tudi nasvete glede oskrbe ozimin v prihodnjih dneh.
V oddaji ste slišali nekaj utrinkov s posveta v Državnem svetu o problematiki prenamnožitve zveri, za vas pa smo pripravili tudi nasvete glede oskrbe ozimin v prihodnjih dneh.
Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”
Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”
Zgodovina se ponavlja. Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo izvršitev dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Zoper sklep o zadržanju, ki je bil izdan že 22. marca, torej v sedmih dneh po začetku veljavnosti Dovoljenja za odstrel, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je bila v roku 3 dni dovoljena pritožba. Ali je do nje prišlo še ni znano.
Zgodovina se ponavlja. Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo izvršitev dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor za odstrel 222 medvedov, in sicer do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, ki ga je sprožilo društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green. Zoper sklep o zadržanju, ki je bil izdan že 22. marca, torej v sedmih dneh po začetku veljavnosti Dovoljenja za odstrel, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, je bila v roku 3 dni dovoljena pritožba. Ali je do nje prišlo še ni znano.
Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.
Vsako leto znova so govedorejske kmetije pred izzivom, kako v danih vremenskih in rastnih okoliščinah pripraviti dovolj krme za svoje črede in predvsem, kako ob vremenskih danostih pospraviti čimbolj kakovostno krmo s trajnega ali sejanega travinja. Nasvete za uspešno siliranje je z nami delila Jasmina Slatnar, svetovalka specialistka za živinorejo na KGZ Ljubljana. V drugem delu oddaje pa smo gostili ekološkega kmeta mag. Staneta Berganta.
Mag. Stane Bergant je v oddaji spregovoril o prizadevanjih, da bi se začelo urejati področje škod po zvereh, Peter Vrisk pa je z očmi zadružnikov komentiral sprejete ukrepe tretjega svežnja protikoronske zakonodaje.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Živel je kralj, ki mu je šlo vse narobe; zbral je ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.