Svetovalnica

VEČ ...|10. 6. 2022
Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

svetovanjedenartujinagotovinaturizem

Svetovalnica

Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

VEČ ...|10. 6. 2022
Varna uporaba bančnih kartic v tujini

Govorili smo o varni rabi plačilnih kartic in posredovali informacije glede plačevanja ter dvigovanja gotovine v državah, ki nimajo evra. Naša gostja je bila Tina Blaznik iz Kontaktnega centra Nove Ljubljanske banke, ki je pojasnila tudi, kako je s spletnim nakupovanjem in uporabo kartic. 

Tanja Dominko

svetovanjedenartujinagotovinaturizem

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Z ljudmi na poti

Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Andrej Šinko

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Informativne oddaje

VEČ ...|24. 1. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.

  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.

  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.

infonovicecerkevtujina

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.
  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.
VEČ ...|24. 1. 2022
Novice iz življenja Cerkve dne 24. 1.
  • Ekumenski dogodki dokazujejo, da je pot naprej mogoča le skupaj
  • Katoliški novinarji danes praznujemo god našega zavetnika
  • Mehika: zaradi covida doslej umrlo 7 škofov in 258 duhovnikov.

Radio Ognjišče

infonovicecerkevtujina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Komentar Domovina.je

Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|27. 12. 2021
Misija uspela: dosežki in napake slovenskega predsedovanja Svetu EU

S koncem letošnjega leta se končuje tudi 6-mesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije (EU) in z njim pomembno in zelo aktivno obdobje slovenske diplomacije. Drugo slovensko predsedovanje Svetu EU se bo zapisalo v sodobno evropsko zgodovino predvsem zaradi dobrega upravljanja nepričakovanih kriz. Iz domače perspektive bodo naši zgodovinarji drugo predsedovanje dodali na že tako ali tako dolg seznam tem, ki delijo slovensko javnost. V naslednjih letih bo desni pol slovenske družbe hvalil predsedovanje kot enega od najpomembnejših dosežkov samostojne Slovenije, medtem ko bo levi pol verjetno nadaljeval z označevanjem tega obdobja kot manj pomembne epizode sodobne slovenske države …

Tako je svoj komentar začel Peter Jerman. Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Peter Jerman

komentarpolitikadružbaSlovenijatujinaEU

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Z ljudmi na poti

Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

VEČ ...|11. 7. 2021
Tina Zgonik, Slovenka v Boliviji

Pogovarjali smo se z novinarko, ki se je pred več kot desetletjem preselila v Bolivijo, kjer raziskuje šamanizem in življenje staroselcev. V oddaji je spregovorila o tej južnoameriški državi, njenih prebivalcin in navadah.

Andrej Šinko

potovanjetujinaBolivijaZgonikstaroselcišamanizemjužnoameriška državadružba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 4. 2021
Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

komentarpolitikadružbavladaslovenijatujina

Komentar Domovina.je

Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

VEČ ...|26. 4. 2021
Rajko Podgoršek: Rušenje vlade na plečih zunanjepolitičnega kapitala države je skrajno pritlehno, a konča ga lahko le desna-sredina sama.

Na Inštitutu Mediana so nedavno za POP TV pripravili anketo, v kateri naj bi se polovica vprašanih  strinjala, da Slovenija zaradi trenutne situacije v državi ne bi smela prevzeti predsedovanja Svetu EU. Anketo z nenavadno zastavljeno dilemo (zakaj že država ne bi prevzela predsednikovanja?!?) ter ne ravno reprezentativnim vzorcem 505 prebivalcev Slovenije je kaj kmalu povzela Tanja Fajon in nova medijska ‘runda’ blatenja vlade se je lahko odvrtela.

In medtem ko so bolj duhoviti uporabniki Twitterja že hiteli delati svoje lastne ”reprezentativne” ankete, na katerih bi presegli omenjenih 500 anketirancev, se lahko ob takšnih manipulacijah na relaciji javnomnenjske agencije-mediji-politika, pošteno zamislimo.

Celoten komentar Rajka Podgorška si lahko preberete na spletni strani Domovina.je.

Rajko Podgoršek

komentarpolitikadružbavladaslovenijatujina

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 4. 2021
Dr. Veronika Fikfak, Slovenka v Veliki Britaniji

Tokratna gostja že več kot 17 let živi v tujini, od tega večino časa v Združenem kraljestvu. Po izobrazbi pravnica, specializirana za področje človekovih pravic, je z nami delila izkušnjo življenja in izobraževanja v tujini, spregovorila pa je tudi o človekovih pravicah in raziskovalnem delu.

Dr. Veronika Fikfak, Slovenka v Veliki Britaniji

Tokratna gostja že več kot 17 let živi v tujini, od tega večino časa v Združenem kraljestvu. Po izobrazbi pravnica, specializirana za področje človekovih pravic, je z nami delila izkušnjo življenja in izobraževanja v tujini, spregovorila pa je tudi o človekovih pravicah in raziskovalnem delu.

družbainfotujina

Z ljudmi na poti

Dr. Veronika Fikfak, Slovenka v Veliki Britaniji

Tokratna gostja že več kot 17 let živi v tujini, od tega večino časa v Združenem kraljestvu. Po izobrazbi pravnica, specializirana za področje človekovih pravic, je z nami delila izkušnjo življenja in izobraževanja v tujini, spregovorila pa je tudi o človekovih pravicah in raziskovalnem delu.

VEČ ...|11. 4. 2021
Dr. Veronika Fikfak, Slovenka v Veliki Britaniji

Tokratna gostja že več kot 17 let živi v tujini, od tega večino časa v Združenem kraljestvu. Po izobrazbi pravnica, specializirana za področje človekovih pravic, je z nami delila izkušnjo življenja in izobraževanja v tujini, spregovorila pa je tudi o človekovih pravicah in raziskovalnem delu.

Andrej Šinko

družbainfotujina

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 9. 2020
Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji

V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

družbapolitikakomentartujina

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji
V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.
VEČ ...|7. 9. 2020
Dr. Aleš Maver o političnem stanju v Belorusiji
V oddaji smo gostili publicista dr. Aleša Mavra, ki je kot osrednjo temo izpostavil Belorusijo, tudi z vidika tamkajšnje katoliške skupnosti. Ob tem smo razmišljali tudi o izkrivljenem prikazovanju evropskega vzhoda, tudi naše države, v zahodih tudi konservativnih medijih.

Jože Bartolj

družbapolitikakomentartujina

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|25. 3. 2023
Nataša Lovše Pepelnák

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Nataša Lovše Pepelnák

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Maja Morela

spominživljenje

Pogovor o

VEČ ...|22. 3. 2023
Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Tanja Dominko

šolstvoizobraževanježivljenje

Svetovalnica

VEČ ...|31. 3. 2023
Tomaž Erzar o odpuščanju

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

Tomaž Erzar o odpuščanju

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

Nataša Ličen

svetovanjeodnosidružina

Globine

VEČ ...|28. 3. 2023
Globine - Se temelji reda res podirajo?

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

Globine - Se temelji reda res podirajo?

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Radijski misijon 2023

VEČ ...|31. 3. 2023
6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

6. dan: Misijonski pogovor – Družina, kraj sprave in odpuščanja.

V družini so odnosi najbolj osnovni. Tam se uresničuje Božja zamisel o človeku, zato je zelo ranljiva in na udaru zla. Kako živeti, da bomo kot družine pričevali v današnjem zmedenem svetu, hitrega tempa, nenehnih sprememb, razpršene misli tudi zaradi mnogih novic in pametnih naprav, ki so nam vedno na dosegu roke?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2023

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|31. 3. 2023
Angel posta

Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …

Angel posta

Ne morem skriti pred teboj, pa saj vem, da veš: nisva ravno najboljša …

Gregor Čušin

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 3. 2023
Duhovna poezija pesnikov na drugi strani iz antologije Brez križa in imena

Duhovna poezija pesnikov na drugi strani iz antologije Brez križa in imena

Jože Bartolj

kulturaliteraturaduhovna poezijaFrance BalantičKarel MauserJoža VovkVenceslav WinklerJanko Samec

Komentar tedna

VEČ ...|31. 3. 2023
Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Lure Levart: Kako je lep ta naš »narobe svet«

Razum in vest sta torej tista, ki sta temeljna razsodnika človekovih pravic in njegovega dostojanstva. Koliko razuma, da vesti sploh ne omenjam, je v slovenski debati o človekovih pravicah in sovražnem govoru? Žal zelo, zalo malo. In če se že kje pojavita sta v istem trenutku potlačena in označena za staro in nepotrebno šaro. Če bi ju Slovenci uporabljali in se sklicevali na razum in vest, bi glede sovražnega govora in sistematičnega kršenja človekovih pravic najprej razčistili na zgodovinski ravni in šele nato na strateški. Brez poštene zgodovine, namreč ne more biti prave strategije.

Komentar je pripravil ravnatelj v domu sv. Jožefa v Celju, mag. Jure Levart. 

Jure Levart

komentardružbaodnosipolitikakultura