Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi. 

Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo med poletnimi počitnicami prvič organizira Slovenskio rokodelski tabor za mlade, ki bo v kar sedmih rokodelskih centrih in v različnih slovenskih krajih, v Ribnici, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in v Škofji Loki. Več na: www.rokodelci.si. Tabor je predstavila Mija Bokal.

Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.

Marija Pušenjak je zvesta poslušalka Radia Ognjišče, ob prazniku je ob pomoči sosed in somišljenikov na radio prinesla več dobrot prleških domačij. Tradicija se ohranja, pravi, več mladih jo je celo nadgradilo. Čutiti je svež zagon. V sklopu župnijske Karitas so letos pletli advente vence. Na starejših je spodbujati mlade k skupnemu ustvarjanju in druženju ter mladim prenesti znanje domačih obrti in tudi peke značilnih prazničnih dobrot. 

Tjaša Kos iz Kulturno turističnega in izobraževalnega društva Kelih je predstavila, kako gibanico približati mladim preko digitalnih poti. 

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Na silvestrovo smo obiskali pristno slovensko gostilno in kmetijo, ki sta prežeti s tradicijo sedmih rodov. Mojca Trnovec, ki nadaljuje z dejavnostjo, je tudi obrtnica leta 2018.

Nataša Kne je na izboru za Naj potico 2020 v močni konkurenci zmagala. Njena potica je nastala po razmisleku in želji, da se z njo vrne v preteklost. Razmišljala je, da včasih niso imeli vedno pri roki orehov, plodove je lahko vzela ostra zima. Lahko pa so naredili potico iz suhega sadja ali pa iz nabranih divjih lešnikov. Ni izbrala medu, ki lahko potico obteži in nadvlada, namesto tega je uporabila cvetni prah, s katerim se je želela približati medenosti in potici pustiti mehkost in nežnost, se nekako pokloniti temu včasih tako pomembnemu sladilu. Janež je bil včasih zagotovo dostopnejši od dragega cimeta. Limona tudi ni bila vedno pri hiši, vsaj v notranjosti Slovenije, naravna vanilja je od nekdaj draga kot žafran. Njena najljubša potica pa ješe vedno bogato povita orehova potica njene mame.