Moja zgodba

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

VEČ ...|20. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 5. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo objavili še zadnjo peto oddajo z znanstvenega posveta Dachavski procesi – 75 let pozneje. Pripravili sta ga Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sredi novembra lani. O kršitvah mednarodnih standardov pravice do poštenega sojenja na Dahavskih procesih je spregovoril dr. Jernej Letnar Černič, o obsojencu inženirju Branku Diehlu (Dilu) pa dr. Renato Podbersič. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoJernej Letnar ČerničRenato PodbersičBranko DiehlMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Moja zgodba

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

VEČ ...|25. 5. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 3. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila v oddaji Moja zgodba na sporedu tretja oddaja v nizu. V njej ste slišali predavanji dr. Željka Oseta, ki je predstavil štiri življenjske zgodbe povezane s procesi in Narodno in univerzitetno knjižnico. Dvakratni doktor Igor Grdina pa se je »dotaknil« zgodbe Branka Diehla v spominih dr. Vladimirja Kresnika. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoŽeljko OsetIgor GrdinaBranko DiehelVladimir Kresnik

Komentar Zanima.me

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Komentar Zanima.me

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Mirko Mayer

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Moja zgodba

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

VEČ ...|27. 4. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 2. oddaja

V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili prispevkoma z znanstvenega posveta »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. To je bila druga oddaja v nizu, v kateri je o UDBI in Dahavskih procesih spregovoril mag. Igor Omerza. Alenka Puhar pa je predstavila primer Ludvika Merzela.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiIgor OmerzaAlenka PuharLudvik MerzelUDBA in Dahavski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

VEČ ...|23. 3. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 1. oddaja

V oddaji Moja zgodba smo začeli s predvajanjem prispevkov znanstvenega posveta z naslovom »Dachavski procesi – 75 let pozneje«, ki je novembra 2024, potekal v organizaciji Slovenske matice in Študijskega centra za narodno spravo. Slišali ste prvo oddajo v kateri je spregovoril dr. Marko Dolinar pod naslovom: Kemik Boris Kranjc: načelnost, idealizem in smrt.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiAleš GabričTomaž IvešićMarko DolinarBoštjan KranjcSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Globine

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 9. 2025
Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ...|13. 9. 2025
Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Nataša Ličen

vzgojapogovorizobraževanjeodnosi

Sol in luč

VEČ ...|16. 9. 2025
O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

O svetništvu z Gregorjem Čušinom.

Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.

Tadej Sadar

pogovorspominduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|16. 9. 2025
Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec: Ubiti drugega samo zato, ker se ne strinjam z njim?

Pogovarjajmo se.

V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.

Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.

Marjana Debevec

komentardružbaodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|18. 9. 2025
Spominjamo se dne 18. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|18. 9. 2025
Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pristopiti - sodelovati

Nekdo je prišel k župniku in mu dejal, da bi se rad vključil v župnijo. Toda pripomnil je, da ne misli vsako nedeljo hoditi k maši, brati Sveto pismo ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|18. 9. 2025
Svetli del dne 18. 9.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Svetli del dne 18. 9.

Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 9. 2025
Jožef Kupertinski