Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.
Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.
V Zanimivostih nočnega neba smo dpregovorili o lanski astronomski olimpijadi, kjer so bili naši dijaki zelo uspešni. Več je povedala njihova mentorica astrofizičarka dr. Dunja Fabjan. Pokukali smo tudi na minuli Messierjev maraton in poročali o izvolitvi astrofizičarke dr. Marije Strojnik na mesto predsednice ugledne mednarodne znanstvene raziskovalne organizacije. Seveda tudi na pogled v aprilsko nočno nebo nismo pozabili.
V Zanimivostih nočnega neba smo dpregovorili o lanski astronomski olimpijadi, kjer so bili naši dijaki zelo uspešni. Več je povedala njihova mentorica astrofizičarka dr. Dunja Fabjan. Pokukali smo tudi na minuli Messierjev maraton in poročali o izvolitvi astrofizičarke dr. Marije Strojnik na mesto predsednice ugledne mednarodne znanstvene raziskovalne organizacije. Seveda tudi na pogled v aprilsko nočno nebo nismo pozabili.
Tokrat smo v nočno nebo poleteli z raketo, ki jo je izdelal naš gost Andrej Vrbec. Govorili smo o njegovem nedavnem uspehu: raketo je poslal 25 km visoko v stratosfero, s čimer je dosegel drugi najvišji polet amaterske rakete v Evropi. V pogovoru se nismo izgonili kraljici raket Ariani 5, ki je v vesolje ponesla teleskop James Webb.
Tokrat smo v nočno nebo poleteli z raketo, ki jo je izdelal naš gost Andrej Vrbec. Govorili smo o njegovem nedavnem uspehu: raketo je poslal 25 km visoko v stratosfero, s čimer je dosegel drugi najvišji polet amaterske rakete v Evropi. V pogovoru se nismo izgonili kraljici raket Ariani 5, ki je v vesolje ponesla teleskop James Webb.
V prvi marčevski oddaji smo občudovali nočno nebo z zagretim opazovalcem Vinkom Mišmašem, povedali smo tudi nekaj zanimivosti o Rdečem planetu, na katerem je sredi feburarja pristal Nasin rover in skušali ujeti upanje, ki ga budi pomlad.
V prvi marčevski oddaji smo občudovali nočno nebo z zagretim opazovalcem Vinkom Mišmašem, povedali smo tudi nekaj zanimivosti o Rdečem planetu, na katerem je sredi feburarja pristal Nasin rover in skušali ujeti upanje, ki ga budi pomlad.
Na dan planeta Zemlja smo čas namenili okoljskim temam, v ospredje pa postavili vodo. Tudi o sporočilu filma Žejni svet je spregovoril gost na daljavo prof. dr. Mihael Toman z Biotehniške fakultete.
Pogled smo uperili proti Iztoku in Ireni, kot se uradno imenujeta eksoplanet in njegova zvezda, ki sta bila v okviru natečaja mednarodne astronomske zveze dodeljena Sloveniji. Dve skupini astronomov sta uspeli posneti tudi svetlobno krivuljo tega eksoplaneta. Naša gosta sta bila Krištof Skok in Sašo Žigon, ki sta povedala, kako so se lotili dela in kaj je bil glavni izziv.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Objavili smo napotke, kako naj kmetje postopajo, če so njihovi GERK-i v aplikaciji Sopotnik označeni rdeče, pa tudi nekaj nasvetov za zamudnike z analizami tal in izdelavo gnojilnih načrtov.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Avtor se ustavi pri velikonočnih skrivnostih in svetih dnevih, ki so veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velika noč … Podčrta, da smo vsi vpeti v velikonočno dogajanje. In da križu velikega petka nihče od nas ne bo ubežal. Rešitev za vse nas je Njegov križ, ki je 2000 let zasajen v zemljo, da nam kaže pot rešitve. Celotni komentar si preberite na spletni strani Družine.