Pred 23. novembrom, ko bomo odšli na referendum, kjer bomo volivci lahko podprli vrednoto življenja od spočetja do naravne smrti, smo objavili razmišljanje poslanke NSi Ive Dimic o nujnosti vsem dostopne paliativne in hospic oskrbe in o nevarnostih premikanja etičnih meja. 

Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Dr. Maja Ebert Moltara, vodja paliativne oskrbe na Onkološkem inštitutu in predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe spregovorila o razvoju te veje medicine. Vesela je, da bo po novem 5. letnik medicine imel obvezni predmet o paliativni medicini. 

Med tistimi, ki delajo s starejšimi, bolnimi in umirajočimi na terenu so še posebej dragocene in nepogrešljive patronažne sestre. Med njimi je dipl. m. s. Mateja Rončelj iz Zdravstvenega doma Ljubljana. O svoji izkušnji je govorila na posvetu o paliatvni in hospic oskrbi, ki so ga pripravili pri Slovenski karitas. 

Besedo smo dali srčni družinski zdravnici Simoni Kos iz ZD Doma Kranj. Spregovorila je o vlogi družinskega zdravnika na terenu, kakšni so načini in meje pomoči pri delu z umirajočimi in potrebujemo kot družba, da oskrbo starejših izboljšamo. 

Generalno sekretarko Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas smo vprašali, glede na to, da je kadra premalo, kako se bo sploh lahko izvajala dolgotrajna oskrba in kdaj lahko pričakujemo prve odločbe. 

Avtorica opozarja, da videz politične realnosti v Sloveniji pogosto zavaja in da se za vladnimi obljubami skrivajo drugačni motivi. Kritizira premierja, ki s prepričljivim nastopom obljublja reforme in rešitve, a ob tem zanemarja dejanske posledice svojih politik. Nepoučeni državljani se hitro ujamejo v retoriko o izboljšavah zdravstva in dolgotrajne oskrbe, medtem ko bolj informirani opozarjajo na povečanje stroškov, pomanjkanje kadrov in odhod strokovnjakov v tujino. Tanja Dominko izpostavlja neskladje med obljubljeno podporo gospodarstvu in dejanskim odnosom do dobičkov podjetij ter dvomi o vzdržnosti proračuna zaradi številnih načrtovanih ukrepov. Dominko zato poziva k budnemu in kritičnemu spremljanju vladnih odločitev, saj pasivnost državljanov omogoča neodgovorno politično delovanje.

Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine.  Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost.