Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.
Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
Pred 21. marcem, ko je Svetovni dan gozdov, ki jih imamo pri nas na srečo zelo veliko, smo se pogovarjali z gozdno vodnico Katarino Alič Čretnik. Gozd ni le les in dobiček. Gozd je tudi dar, je prostor, kjer se lahko odpočijemo in umirimo. Kako lahko v njem načrtno preživimo nekaj ur in k temu vzgajamo tudi otroke?
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
Koalicijsko dogajanje je bilo zaradi nenavadnega nakupa sodne stavbe, ki ga je izvršila ministrica iz vrst SD Dominika Švarc Pipan v minulem tednu zelo pestro. Nekoliko sta ga v sredo zvečer umirila premier Robert Golob in Tanja Fajon, ki sta se odločila, da želita delati skupaj naprej. Ali je SD pokleknila pred Robertom Golobom smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V februarskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Spregovorila je o pomenu spremljanja umirajočih, ki je nenadomestljivo za umirajočega in obenem zelo dragoceno za spremljevalca. V oddaji tudi o tem, zakaj žalovanje postaja še večji tabu od umiranja in zakaj šele z zavedanjem minljivosti začnemo bolj polno živeti.
V Galeriji DLUL so sinoči (31. 1. 2024) odprli razstavo akademika Jožefa Muhoviča.
V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.