Vstani in hodi
V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide.
Vstani in hodi
V junijski oddaji Vstani in hodi smo se posvetili vojnim invalidom. Naš gost je bil predsednik Zveze društev vojnih invalidov Janez Podržaj, ki je povedal, koga vse Zveza združuje. Z nami je delil tudi svojo lastno izkušnjo nesreče, ki se mu je zgodila med služenjem vojaškega roka ter povedal, kako je invalidnost vplivala na njegovo življenje. Poudaril je, da so prav vojni invalidi največji pacifisti in pozval k izboljšanju razmer pri skrbi za vojne invalide.
Srečanja
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Srečanja
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar govoril o tem, kaj nam prinaša notranji mir in tudi kaj nam ga jemlje. Posebej so bili poudarjeni trije stebri notranjega miru: velikonočni mir, kar sami naredimo za mir in pobožnost do Marije, ki nas umirja.
Radijska kateheza
V tokratni katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar govoril o tem, kaj nam prinaša notranji mir in tudi kaj nam ga jemlje. Posebej so bili poudarjeni trije stebri notranjega miru: velikonočni mir, kar sami naredimo za mir in pobožnost do Marije, ki nas umirja.
Življenje išče pot
Čuječnost - Zadnje čase pogosto beremo o njej. Toda kaj je to? Po nekaterih razlagah gre za način zavestnega usmerjanja misli na sedanjost. Meditacija je skupina vaj, s katerimi treniramo svoj um, da postanemo bolj osredotočeni in sproščeni, ob tem pa tudi bolj sočutni in manj obsojajoči. Čuječnost je vrsta meditacije, ki vključuje osredotočenost na sedanjost – kar čutite ali zaznavate v danem trenutku. Ker so seveda najboljše razlage iz prve roke, sta tudi danes moja gosta psihoterapevta, dejavna kristjana in starša štirih fantov Miha in Marinka Černetič.
Življenje išče pot
Čuječnost - Zadnje čase pogosto beremo o njej. Toda kaj je to? Po nekaterih razlagah gre za način zavestnega usmerjanja misli na sedanjost. Meditacija je skupina vaj, s katerimi treniramo svoj um, da postanemo bolj osredotočeni in sproščeni, ob tem pa tudi bolj sočutni in manj obsojajoči. Čuječnost je vrsta meditacije, ki vključuje osredotočenost na sedanjost – kar čutite ali zaznavate v danem trenutku. Ker so seveda najboljše razlage iz prve roke, sta tudi danes moja gosta psihoterapevta, dejavna kristjana in starša štirih fantov Miha in Marinka Černetič.
Globine
Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom.
Video:
Globine
Vojna je oborožen in krvav spopad med organiziranimi skupinami, ki pretresa človeštvo od vseh začetkov. Tudi v 21. stoletju se v luči vojne v Ukrajini sprašujemo, ali lahko v vojni sploh lahko iščemo kakšno sporočilo, kako je z vlogo kristjana v njej? Ali je za obrambo prav zastaviti svoje življenje? Ali oboroževanje vodi v mir ali gradi vzroke za vojno? O tem je tekla beseda z nekdanjim vojaškim vikarjem dr. Jožetom Plutom.
Video:
Informativni prispevki
Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.
Informativni prispevki
Pred nami sta še zadnja dva tedna kampanje pred volitvami v državni zbor. V prihodnjih dneh lahko po besedah političnega komentatorja Mirana Vidétiča pričakujemo zaostrovanje retorike med strankami, k temu pa bodo svoje dodali tudi mediji.
Življenje išče pot
Naši odzivi na vojno v Ukrajini in drugje po svetu so različni. Mnogi zmorejo to sproti predelovati, odmerijo si čas gledanja novica, nato se posvetijo svojim obveznostim. Nekatere pa podobe in informacije spremljajo še v sanjah, grabita jih strah in negotovost. Kako se v tej situaciji umiriti? Z nami je družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič.
Življenje išče pot
Naši odzivi na vojno v Ukrajini in drugje po svetu so različni. Mnogi zmorejo to sproti predelovati, odmerijo si čas gledanja novica, nato se posvetijo svojim obveznostim. Nekatere pa podobe in informacije spremljajo še v sanjah, grabita jih strah in negotovost. Kako se v tej situaciji umiriti? Z nami je družinska terapevtka Carmen Breznikar Ruparčič.
Življenje išče pot
Človek je bitje, ki je opremljeno s čustvi, da se lažje izraža in komunicira z drugimi, da se lahko odziva na okolico in dogodke. Kadar smo preplavljeni z močnimi čustvi, še posebej, če nam razum zaradi stiske in bolečine nekako odpove, takrat zelo potrebujemo pomoč nekoga drugega, da se lahko umirimo. To še toliko bolj velja za otroke in mladostnike, katerih možgani še niso v polnosti razviti. Pogovor s psihosocialno svetovalko Urško Petaki o predelavi strahu, krivde, žalosti in jeze.
Življenje išče pot
Človek je bitje, ki je opremljeno s čustvi, da se lažje izraža in komunicira z drugimi, da se lahko odziva na okolico in dogodke. Kadar smo preplavljeni z močnimi čustvi, še posebej, če nam razum zaradi stiske in bolečine nekako odpove, takrat zelo potrebujemo pomoč nekoga drugega, da se lahko umirimo. To še toliko bolj velja za otroke in mladostnike, katerih možgani še niso v polnosti razviti. Pogovor s psihosocialno svetovalko Urško Petaki o predelavi strahu, krivde, žalosti in jeze.
Komentar Časnik.si
Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.
Komentar Časnik.si
Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.
Informativni prispevki
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Informativni prispevki
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Naš gost
Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot.
Naš gost
Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Doživetja narave
Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Nedeljski klepet
V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.
Nedeljski klepet
V januarski oddaji je bila z nami gospa Tatjana Fink, vodja hiše Ljubhospica, s katero smo se pogovarjali o življenju in smrti; posebej pa izpostavili danes prepogosto prezrto temo: žalovanje.
Sobotna iskrica
Naša otroška oddaja je bila tokrat posvečena pričakovanju svetega Miklavža. Otroci iz Vrtca Škratek Svit iz Vodic so povedali kako je s pismi Miklavžu, darili, parkeljni in pridnostjo. Duhovnik Miro Šlibar pa se je spomnil svojega otroštva in miklavževanj po otroških oddelkih v bolnišnici.
Sobotna iskrica
Naša otroška oddaja je bila tokrat posvečena pričakovanju svetega Miklavža. Otroci iz Vrtca Škratek Svit iz Vodic so povedali kako je s pismi Miklavžu, darili, parkeljni in pridnostjo. Duhovnik Miro Šlibar pa se je spomnil svojega otroštva in miklavževanj po otroških oddelkih v bolnišnici.
Naš gost
Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!
Naš gost
Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!
Graditelji slovenskega doma
Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.
Nedeljski klepet
V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša sogovornica Metka Klevišar, ustanoviteljica društva Hospic, upokojena zdravnica. Zaupala nam je, kako zelo pomemben je pogovor o smrti, kaj lahko naredimo, da nas smrti ne bo strah ter kako pomembno je slovo od pokojnika.
Doživetja narave
V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.
Doživetja narave
V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Modrost v očeh
Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.
Modrost v očeh
Gostili smo Anamarijo Jere - spremljevalko ob koncu življenja. Spremljevalka v stanje bolezni prinese občutek normalnosti in mirnosti. Ne ponuja svojih pogledov, ampak pomaga ustvariti vaše lastno dojemanje življenja in smrti.
Kot spremljevalka ob koncu življenja nudi pomoč pred smrtjo in po njej. Pred smrtjo se druži z bolnikom, omogoči skrbnikom, da si vzamejo čas zase in pomaga družini v procesu poslavljanja. Po smrti pomaga pri organizaciji pogreba, administrativnih zadevah in v procesu žalovanja.
Radijska kateheza
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Radijska kateheza
Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«
Nedeljski klepet
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Nedeljski klepet
Naša gostja je med drugim povedala, zakaj je pomemebno, da se o smrti pogovarjamo in kako drugače: bolj sproščeno in veselo lahko živimo, če se zavedamo, da je del življenja. V oddaji smo se spomnili tudi ustanovitve društva Hospic in slovenske Karitas.
Radijska kateheza
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Radijska kateheza
Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Moja zgodba
Inštitut Nove revije je skupaj z Novo univerzo 29. novembra 2019 pripravil celodnevno kritično razpravo o Golem otoku po sedemdesetih letih od njegove ustanovitve. V tokratni oddaji ste lahko prisluhnili dr. Miri Miladinović Zalaznik, ki je spregovorila o Golem otoku danes in dr. Manci Erzetič. Naslov njenega prispevka je bil Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda.
Moja zgodba
Duhovni nagovor
Greh vzbuja in povzroča strah, odpuščanje pa prinaša in podeljuje mir. Na odpuščanju svet stoji, ker odpuščanje ustvarja mir in blaginjo .... so besede koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka.
Duhovni nagovor
Komentar tedna
Množičnost umiranja v pandemiji postavlja vsakogar od nas v resničnost osebne smrti. Zahodnjaki smo bolj kot ne opazovali umiranje na daljavo - npr. lačnih otrok v Afriki, žrtev vojn v Siriji in drugod, od blizu so nas oplazili le teroristični napadi ali umiranje na cestah. Za časa vojne v republikah bivše Jugoslavije so politiki štiri leta ponavljali: »Če bodo Srbi pobili še toliko ljudi, jih bomo pa ustavili.« A preden je NATO po diplomatskih prerekanjih naposled le končal vojno, smo bili priče genocidnim pokolom v Srebrenici in drugod. Zdaj pa ni sredstev zoper smrt razen samoizolacije, virus je nepredvidljiv, na udaru smo starejši, odrinjeni na rob družbe. Množično umiranje torej daje misliti in nam sprašuje vest.
Celoten komentar si lahko preberete na radio.ognjisce.si.
Komentar tedna
Moja zgodba
Mojo zgodbo smo spet posvetili zamolčanemu domoljubu Ernestu Jazbecu. Pred kratkim je o njem postekalo študijsko srečanje, ki ga je prikazalo kot velikega narodnjaka in organizatorja slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem. O tem bo spregovorila dr. Mira Cencič, o zadnjih mesecih njegovega življenja pa publicist Ivo Jevnikar.
Moja zgodba
Kulturni utrinki
V Finžgarjevi galeriji bo danes predavanje prof. dr. Rafka Valenčiča Naš Hieronim. Jubilejni 50. Teden slovenske drame se bo v Prešernovem gledališču Kranj začel 27. marca. V slovenskem etnografskem muzeju bodo jutri odprli razstavo Afrika treh muzejev. Umrl je najmlajši sin in upravitelj zapuščine avtorja Gospodarja prstanov J.R.R Tolkiena Christopher Tolkien.
Kulturni utrinki
Doživetja narave
Odmev Mednarodnega dne gora prinaša tudi festival brati gore. V oddaji smo se pobudi pridružili s poetično refleksijo Živa gora. Gre za delo škotske pesnice in pisateljice Nan Shepard, v katerem se med seboj tenkočutno prepletajo gora, narava in človek. Z nami je bila prevajalka Miriam Drev.
Doživetja narave
Kulturni utrinki
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček v Ljubljani predstavlja dve knjigi Boj za narodne pravice in demokracijo in Županovi iz Lonjerja.Kvintet Vintgar pripravlja sklop adventno božičnih koncertov, predstavlja jih Ambrož Černe.Na povabilo Muzeja antičnega stekla iz Zadra na Hrvaškem, bo tam jaslice iz stekla razstavljala Mira Ličen.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Miran Bordon ob dogodku predstavitve projekta postavitve orgel koprske stolnice 1421 - 2021.
Kulturni utrinki
Radijska kateheza
V novembrski katehezi za bolnike msgr. Miro Šlibar v razmišljanju ob priliki o nespametnem bogatašu (Lk 12, 16-21) spregovori o umiranju, smrti, pogrebu ter spremljanju umirajočih pa tudi žalujočih.
Radijska kateheza
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili posnetku predstavitve publikacije z naslovom Jaz vem, da sem Slovenka, jaz ljubim domovino!, ki opisuje begunsko zgodbo družine Adamič iz Sodražice. Zaradi medvojnega in povojnega nasilja je v begunstvo, ob koncu vojne najprej odšel oče, ostali člani pa so se mu pridružili leta 1955. Adamičevi zdaj živijo v Clevelandu v Združenih državah Amerike.
Moja zgodba
Kulturni utrinki
V Galeriji Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava Grafika treh.Komorni zbor Megaron Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani je nastopil na ameriški turneji.Pisatelj Drago Jančar se je z romanom In ljubezen tudi uvrstil na vrh oktobrske lestvice najboljših knjig po izboru avstrijske ORF.Kantavtorica, pevka in skladateljica Ditka je zmagala na kantavtorskem festivalu Sofia Singer v Bolgariji.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na jubilejni 50. Teden slovenske drame, ki bo prihodnjo pomlad.
Kulturni utrinki
Modrost v očeh
V tokratni oddaji Modrost v očeh o glasbeni terapiji za starostnike. Ta je prinesla številne dobrobiti tudi bolnikom z demenco ter ob poslavljanju od življenja. Svoje znanje in izkušnje z glasbeno terapijo je z nami delila akademska glasbenica Špela Loti Knoll [knol], direktorica Inštituta Knoll - Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo.
Modrost v očeh
Informativni prispevki
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se z veseljem, ponosom in hvaležnostjo pridružuje praznovanju stoletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je vseslovenski dogodek, ki ni omejen samo na Prekmurje, temveč ima velik pomen za zgodovino vsega slovenskega naroda, poudarja predsednik komisije nadškof Anton Stres.
Informativni prispevki
Kulturni utrinki
Združenje dramskih umetnikov Slovenije je nagrado zlati glas namenilo Juriju Součku.V AS Galeriji na Dunajski v Ljubljani je na ogled razstava akademskega slikarja Andreja Jemca.V Mariboru se začenja Festival Lent. V Pavšlarjevi hiši v Kranju bo v nedeljo, 23. junija koncert Komornega zbora De profundis Kranj.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
V Novem mestu že od nedelje poteka šestdnevna likovna kolonija 15. Novomeški likovni dnevi.Mednarodni festival Druga godba bo letos gostoval v Mariboru.Na Kostanjevici v Novi Gorici bo v torek drugi koncert letošnje sezone cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška.V madridskem muzeju Prado so restavrirali oltarno sliko Oznanjenje italijanskega renesančnega umetnika Fra Angelica.
Kulturni utrinki
Moja zgodba
Poslušate lahko pričevanje Bogomirja Bizjaka iz Skrilj v Vipavski dolini, ki je bil leta 1942 mobiliziran v italijnsko vojsko. Poslan je bil v Grčijo na otok Samos, kjer je tudi dočakal kapitualcijo Italije. Zatem so ga, do leta 1944, v ujetništvu zadrževali Nemci, Takrat je uspel pobegniti in se je še z nekaterimi soujetniki pridružiti partizanom. Oddajo je pripravila kustosinja Muzeja novejše zgodovine Irena Uršič.
Moja zgodba
Kulturni utrinki
V kranjskem Prešernovem gledališču so podelili nagrade 49. tedna slovenske drame. Na 7. koncertu Sakralnega abonmaja bodo gostovali Mešani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane in duhovniški oktet Oremus pod vodstvom Damjane Božič Močnik.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Dobitnik igralske nagrade Marija Vera za življenjsko delo je Vladimir Jurc.Na Sveti gori in Grgarju se začenja Urškino leto 2019.V madžarskem Sombotelu se bodo danes začeli 3. dnevi slovenskega filma.Pokrajinski muzej Maribor je ob svetovnem dnevu voda začel akcijo Stari aparati za prihodnost.
Kulturni utrinki
Iz Betanije
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
Iz Betanije
Iz Betanije
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
Iz Betanije
Moja zgodba
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza. Oddaja Moja zgodba je nastala ob posnetku pogovora.
Moja zgodba
Kulturni utrinki
Pred nekaj dnevi je bila v knjižnici v Medvodah predstavljena knjiga z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, Idejno-politična dediščina Edvarda Kocbeka in slovenski kristjani, avtorja dr. Mirka Bogomirja Mikliča. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še akademik dr. Janez Juhant, ki je knjigi napisal tudi spremno besedo in pa proučevalec arhivov, publicist mag. Igor Omerza.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Ob 25-letnici Galerije Staneta Kregarja je v Kregarjevem in Meršolovem atriju na ogled razstava sodobnih slikarjev sakralne umetnosti Hommage Stanetu Kregarju. Na razstavi, ki jo je pripravil kurator dr. Andrej Doblehar, se predstavljajo Jože Bartolj, Lojze Čemažar, Marta Jakopič Kunaver, Andrej Jemec, Mira Ličen Krmpotić, Matej Metlikovič, Valentin Oman, Tomaž Izidor Perko, p. Marko Ivan Rupnik in Jošt Snoj.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
V sredo 13. februarja ob 19.30 bo v Knjižnici Medvode predstavitev knjige dr. Mirka Bogomirja Mikliča z naslovom Sredi krute sile nežno trajam, o Edvardu Kocbeku, ki je izšla pri Mohorjevi iz Celovca.Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prireja v Zavodu sv. Stanislava od 14. do 17. februarja tradicionalno srečanje ljubljanskih zborov, ki bo letos potekalo že 49. leto.V Četrtek, 14. februarja ob 11. uri bodo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi odprli gostujočo razstavo z naslovom Maksimilijan Skalar – človek mnogoterih talentov in vrlin.Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v soboto 16. februarja drugi koncert v okviru Goriških zborovskih srečanj na katerem bo nastopil Oktet Gallus.
Kulturni utrinki
Moja zgodba
Gost oddaje Moja zgodba je bil prof. dr. Miran Komac iz Inštituta za narodnostna vprašanja. Tam se med drugim ukvarja s problematiko Romov v Sloveniji. Predstavil nam je tragično zgodbo slovenskih Romov, ki so bili med in po drugi svetovni vojni poleg Judov, najbolj iztrebljena manjšina. Italijski in nemški okupatorji, ter partizani so namreč skupno pobili kar okoli 70 odstotkov vseh Romov.
Moja zgodba
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Dogodki
Sodelovali so:
Slovencem po svetu in domovini
Predvajali smo posnetke s slovesne akademije. Predsednik dr. Boris Pleskovič je naglasil, da je SSK po 30 letih vodilna in prepoznava civilna družba pri povezovanju Slovencev. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je dodala, da je SSK varuh niti med rojaki in domovino. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je poudaril, da SSK ne le povezuje ampak tudi bogati in daje priložnost, da se ljudje lahko svobodno izrazijo. Slavnostni govornik dr. Andrej Fink je pletel vzporednice med ustanovitvijo države in kongresa pred 30-imi leti ... Slišali smo zadnje napotke za prireditve Dobrodošli doma, ki bodo od 30. junija do 3. julija v Ljubljani in Novem mestu.
Doživetja narave
Dan pred dnevom državnosti smo se v Doživetjih narave pogovarjali o nekaterih zgodovinskih mejnikih pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete. Obenem smo na planinstvo pogledali tudi v duhu današnjega časa in se vprašali, kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih. Naša sogovornica je bila zgodovinarka Marjeta Keršič Svetel.
Zgodbe za otroke
Frančiška Saleškega so ljudje radi poslušali, on pa se je vedno z veseljem odzval na vabilo. Tako je obiskal sto cerkva, nagovoril nešteto vernikov in poleg pridiganja zelo rad tudi spovedoval.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ...
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratna oddaja o ljudski glasbi je zazvenela v intimnejšem zvočnem vzdušju. Iz našega bogatega radijskega arhiva smo izbrali tri skupine, pravzaprav tri duete; Duo Mir iz Medvedjega Brda pri Logatcu, sestri Apšner iz okolice Slovenj Gradca in zakonca Donko iz Gornje Bistrice v Prekmurju.
Prijatelji Radia Ognjišče
V oddaji PRO ste slišali posnetek prvega dela 27. gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili 3. aprila.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat smo govorili o malem številu novomašnikov ter o tem kako slaba novica je to za Cerkev. Zatem smo pogledali proti Ukrajini in razmišljali o tem, da je vojna razkrila velik razkorak med Zahodom in Rusijo ter tudi drugimi deli sveta. Zazrli pa smo se tudi k delu nove vlade, ki je sicer levičarska a le toliko, kolikor ji to dovoli kapital ...