Ni meje za dobre ideje
Monika Kubelj nas je spodbudila, da bi se ji pridružili pri vsakodnevnih prizadevanjih za svet brez nepotrebne plastike.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Dekleti, ki izhajata iz delavskih družin, kjer umetnost ni tako prisotna, sta prišli na idejo in na Koroškem ustanovili Gledališče DELA, deluje v sklopu Zavoda ZRaven. Igro besed sta nam predstavili v današnji oddaji.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Knjižni svet je lahko tudi drugačen od običajnega. Pri startup podjetju Hurra Studios ustvarjajo unikatne otroške knjige, starši lahko skupaj s kreativno ekipo ustvarjalcev izberejo zgodbo in glavne junake. Nov pristop v založništvu je predstavil Rado Daradan.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Med uspešnejšimi oljarji je zgodba Gorazda Kocbeka in njegove družine z bučnim oljem. Predstavil je vizijo in uspešen vstop na nove trge.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Anton Janša svojo inovativnost in kreativnost uresničuje skozi poezijo. Sodobni način sporazumevanja ga je spodbudil k pisanju SMS poezije. Tudi z besedami smo lahko zelo ustvarjalni in iščemo svoj izraz.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Mag. Tjaša Kos iz Vinogradništva družine Kos je predstavila inovativne pristope na področju promocije svojih vin. Žlahtno kapljico povezujejo z nakitom, s poezijo in filmom. Vsak član njihove družine ima svoje vino.
Ni meje za dobre ideje
Ni meje za dobre ideje
Ekološka rešitev na področju svečarstva se je v Sloveniji razvila že pred desetletjem. Kako vstopajo v inovacijsko in kreativno razmišljanje pri podjetju Emma, del njihovega proizvodnjega programa je tudi blagovna znamka Vestina, elektronske-solarne sveče, smo govorili z direktorico Tatjano Potokar.
Ni meje za dobre ideje
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Sol in luč
Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Moja zgodba
Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Petkov večer
Tik pred premiero letošnje domače gledališke predstave Črna žena v Poletnem gledališču Studenec smo spoznali nekaj soustvarjalcev. Kaj prinaša letošnja zgodba, kdo bodo glavni akterji, kakšna bo glasba, kakšni kostumi?