Dr. Andrej Fink: Spomenka Hribar ne bi ustavljala Rusije, temveč Ameriko

Avtor je komentiral pismo Spomenke Hribar, ki ga je namenila vladil Republike Slovenije na temo vojne v Ukrajini.

Kdo so grkokatoliški kristjani v Sloveniji?

Zaradi vojne v Ukrajini smo postali pozornejši na razlike med pravoslavnimi kristjani in grkokatoličani, ki v Ukrajini živijo že dolgo časa, poznamo jih tudi v Sloveniji. Ukrajinec in župnik Ivan Skalivsky, posvečen je bil lansko leto, ki oskrbuje grkokatoliške vernike v Metliki, je danes naš gost.

Odziv Slovenije na Ukrajinske begunce

Med drugim smo govorili o odzivu Slovenije na ukrajinske begunce, ki so že sprejeti in nameščeni tudi po družinah. Šele zdaj spoznavamo, kako malo smo do nedavnega vedeli o Ukrajini in Rusiji. Seveda pa so pred vrati tudi letošnje volitve in tudi njim smo posvetili pozornost v oddaji.

Grenka, grenka zmaga

In tako je spet prišel čas, ko se sprašujemo: Braniti se ali ne braniti se? Kaj naj stori šibek človek, ko se nanj spravi silak? Upre se ali pa zbeži (če lahko). In kaj naj stori država? Države ne morejo bežati. Ko so napadene, se ali branijo ali pustijo zasesti. Včasih se branijo nekaj časa, potem pa klonijo…

Jože Poličar: Rusi podpirajo Putina, ker slišijo le njegove informacije

Ocene, kako so v prvih tednih Rusi sprejeli Putinovo odločitev, da napade Ukrajino, je težko posploševati. Milijoni nimajo dostopa do verodostojnih in neodvisnih informacij. Že desetletja poslušajo več ali manj isto zgodbo o obkroženosti s sovražnim Zahodom, ki jih ponižuje in jih je že v 90. letih spravil na kolena. Komentator v komentarju tudi o anketah javnega mnenja, v katerih skoraj tri četrtine Rusov podpira vojno, zlasti starejši od 55 let.

Tadej Sadar - odgovorni urednik Radia Ognjišče - Če se ne zresnimo, to ne bo zadnja vojna!

»Vsako obdobje ima svojo kolektivno nevrozo in vsako obdobje potrebuje lastno psihoterapijo, da ji je kos.« Stavek psihoterapevta, Viktorja Frankla bi moral biti vklesan v kamen in postavljen pred pisarne voditeljev. Nevroza, ki jo spremljamo, brez dvoma korenini v Sovjetski zvezi, v vsej njeni »ozemeljski« in »komunistično duhovni« zapuščini. Brez dvoma pa je zahod - s svojim prefinjenim in mehkim nasiljem nad vsemi, ki se ne strinjamo s trenutno LGBT agendo, ki je v desetletjih zahodnega obilja dobila takšen zalet, da se, tako se zdi, ne zna več ustaviti - s svojim pretiravanjem ustvaril plodna tla za nasproten pol. Saj poznate pravilo ... bolj kot je radikalno stališče na eni strani, bolj se krepi radikalen pol na drugi. Oba sta zame zavržna.

Prepoved izvoza ruskega žita v Belorusijo, Kazahstan, Armenijo in Kirgizistan

Ruski premier Mihail Mišustin je podpisal odloke, s katerimi je prepovedal izvoz žit iz Rusije v države članice Evrazijske ekonomske unije ter izvoz sladkorja v tretje države, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Prepoved izvoza žit velja do 30. junija, izvoza sladkorja pa do 31. avgusta. Evrazijska ekonomska unija je bila vzpostavljena leta 2014. Najprej so pogodbo podpisale Belorusija, Kazahstan in Rusija, kasneje pa sta se temu enotnemu trgu pridružila še Armenija in Kirgizistan. Poznavalci namigujejo, da je potrebno tudi na to rusko dejanje gledati v širšem kontekstu podpore oziroma nepodpore ruske invazije na Ukrajino.

Gabriel Kavčič: Ruski patriarh in invazija na Ukrajino

Ruski patriarh Kiril je v nedeljo prekinil svoj molk glede vojne v Ukrajini. Pričakovano je ob tem podprl ruskega predsednika in poskušal invazijo na Ukrajino upravičiti. 

Glede razmer v Donbasu je ponovil Putinove trditve, da se Ukrajina ukvarja z iztrebljanjem tamkajšnjih ruskih lojalistov. Vojno v Ukrajini je opisal kot del boja proti grehu in proti pritiskom liberalnega zahoda, katerega zaščitni znak so »gejevske parade«. V sredo je med pridigo Ruse in Ukrajince zopet označil za »eno ljudstvo« in obtožil Zahod, da oskrbuje Ukrajino z orožjem, da bi oslabil Rusijo zaradi vse večjega strahu pred tem, kako močna je postala.

Aleš Maver - Ozadje trenutnih razmer v Ukrajini

Z nami je bil politični analitik in zgodovinar doktor Aleš Maver, ki Ukrajino zelo dobro pozna, veliko časa pa je prav tako namenil raziskovanju njenih zapletenih odnosov z Rusijo, ki je tam sprožila vojno. V oddaji smo se dotaknili tudi predvolilnega dogajanja na Madžarskem in pri nas. Vabljeni k poslušanju!

Minister Tonin in obramboslovec Prebilič o vojni v Ukrajini

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Pisma misijonarjev iz Ukrajine, Konga in Rusije

V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.

Mitja Iršič: NATO je vojska, ki jo povezujejo skupne vrednote

Avtor meni, da moramo svobodo nehati jemati kot samoumevno. Za svobodo se je treba krvavo boriti, hkrati pa biti pripravljen, da se vsak trenutek lahko pojavi nekdo, ki jo je sposoben in pripravljen odvzeti, zatrjuje avtor komentarja, ki poudarja še, da mednarodna izolacija ne bo ganila Putina, človeka, ki ga ne zanima dobro življenje lastnih ljudi. Po besedah Mitje Iršiča so Rusi pretepena žena v hiši nasilnega gospodarja, ki bodo morali sami najti pot v svobodo.

Branko Cestnik: Putinu je uspelo v dveh dneh odpraviti pandemijo

Z nami je bil mag. Branko Cestnik. Teme pogovora so bile vračanje v normalnost s sproščanjem koronskih ukrepov, vojna v Ukrajini, ki je udarila v ekumensko srce krščanstva in tretja, o družbeni in verski radikalizaciji. Kaj storiti z verskimi skupinami, ki se radikalizirajo?

Dr. Ernest Petrič: Od olimpijskih iger, prek Tajvana in Ukrajine, do volitev v Sloveniji.

S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Zbornik o Dostojevskem

Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
 

dr. Ernest Petrič: 30 let samostojne Slovenije

Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ... 

Mozaik dneva dne 21. 4.

• Beovićeva ne pričakuje omejitev glede uporabe cepiva Johnson & Johnson.
• Gospodarska zbornica za dodaten paket protikoronskih ukrepov.
• Dr. Aleš Maver o vse večjem stopnjevanju napetosti med Ukrajino in Rusijo.
• Vreme: Tudi jutri možne plohe, sicer pa temperature od 14 do 18 °C.

Dr. Dimitrij Rupel o Rusiji, njenem cepivu in politiki

Nekdanji zunanji minister in diplomat dr. Dimitrij Rupel meni, da so Rusi na področju medicine in znanosti vsega spoštovanja vredni, tudi v luči razvoja lastnega cepiva proti covidu-19. »Stvar pa je drugačna pri politiki,« dodaja. Po Ruplovi oceni je ravnanje Moskve do opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega »črna pika za rusko politiko«. Kakšne bodo sankcije Evropske unije, ne ve, opozarja pa, da se doslej niso izkazale za zelo učinkovite.

dr. Tamara Griesser Pečar: Rusija ni demokratična država, človekove pravice se tam ne spoštujejo

O spoštovanju človekovih pravic v Rusiji. Na kratko predstavi politično preteklost Vladimirja Putina in napade na njegove nasprotnike; posebno pozornost nameni Alekseju Navalnemu, ki je bil zastrupljen s strupom iz skupine novičok in se je pred kratkim vrnil v Rusijo.

Fjodor Mihajlovič Dostojevsk

11. novembra leta 1821 se je v Moskvi rodil pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Ruski pisatelj beloruskih korenin je vedno aktualno branje. V tokratni oddaji Od slike do besede smo se posvetili zapisom Janka Lavrina in slišali tudi kakšen odlomek iz del tega velikega litarata.

Aleš Maver: Hvalnica, ki je ne bi ponovil

Pet let je tega, odkar se je avtor na Časniku nazadnje spominjal obletnice padca Berlinskega zidu. V tem tednu bodo od tega dogodka minila že tri desetletja. In kako je danes?

Gost: p. Janez Sever, misijonar v Rusiji

Slovenec, ki je preživel mladost v ZDA, študiral na vojaški akademiji, služil vojsko, danes pa misijonari v Rusiji. Jezuit p. Janez Sever je bil naš gost.