Informativni prispevki
Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida.
Informativni prispevki
Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida.
Pogovor o
V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.
Pogovor o
V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.
Komentar Domovina.je
V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.
Komentar Domovina.je
V komentarju opozarja, da je država kot »velika hiša«, v kateri sobivamo zelo različni ljudje, ki pa nas povezuje skupno bivanje in odvisnost od državnih institucij. Te s svojimi zakoni in odločitvami pomembno vplivajo na življenje državljanov. Težava po njenem nastane, ko se zakoni sprejemajo »udarniško, aktivistično in po hitrem postopku«, brez analiz, premisleka in ocene posledic. Takih zakonov je v zadnjih letih vse več, sprejeti so na nujnih sejah, kot da bi bila država v izrednem stanju. »Ne rešujejo težav, ampak jih povečujejo, življenje ne poenostavljajo, temveč ga otežujejo in celo ogrožajo. Predvsem pa nas kot družbo vse bolj vlečejo navzdol,« opozarja Ašičeva.
Kulturni utrinki
Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.
Kulturni utrinki
Mladinski pevski zbor Anima, ki deluje pod okriljem župnije Brezovica in Kulturnega društva Breza, se letos veseli pete obletnice delovanja. Ob tem so pripravili koncert, ki bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 19.00 v cerkvi sv. Antona Puščavnika na Brezovici. Nanj nas je povabila dirigentka in umetniška vodja Viktorija Likovič.
Informativni prispevki
Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.
Informativni prispevki
Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.
Informativni prispevki
V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.
Informativni prispevki
V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Komentar Zanima.me
Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.
Pogovor o
V luči zaostrenih varnostnih razmer smo, pogledali na nekatera vojna žarišča, zlasti v Gazo in Ukrajino, spregovorili smo o vlogi velesil, njihovi spreminjajoči se moči glede na gospodarski in vojaški položaj, pa tudi sprejete politične odločitve. Gosta bosta predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije Univerze na Primorske dr. Bogomil Ferfila in upokojeni dolgoletni diplomat dr. Božo Cerar.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. oktober 2025 ob 05-ih
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako pripraviti kremno špinačo ali blitvo, je vprašala poslušalka. Lahko jo pripravimo za omako ali prilogo, pravi sestra Nikolina. Špinačo očistimo in jo manjšo količino blanširamo - damo v vrelo vodo za 2-3 minute in vmes obrnemo. Poberemo na cedilo in splaknemo z mrzlo vodo, nato lahko blanširamo še drugo polovico špinače, če ni šla vsa v lonec. Vedno blanširamo manjšo količino, da bi se čim prej blanširala in s tem čim več ohranila dobrih snovi. Nato jo zrežemo ali zmiksamo. Če bomo delali omako, tako špinačo damo na prepraženo čebulo. Ta daje dober okus, dodamo tudi malo česna. Solimo in popramo, dodamo še mleko in kislo smetano. Med špinačo in blitvo pri pripravi ni velike razlike, pove sestra Nikolina, ima pa vsaka svoj okus in aromo.
Svetovalnica
Z Lucijo Pinterič, višjo koordinatorico za področje kakovosti kmetijskega svetovanja in razvoja na področju psihosocialne podpore na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, bomo govorili o psihosocialni podpori za kmete.
Duhovna misel
Gospod, ti veš, da nimamo časa. Oče in mati sta zelo zaposlena. Otroci prihajajo domov pozno. Oče in mati sta utrujena in izžeta. Otroci so žejni ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.