Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 2. 2023
Blaž Brodnjak o otrocih z zlatimi žličkami...

»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.

Blaž Brodnjak o otrocih z zlatimi žličkami...

»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.

kmetijstvoFFSposvetdržavni svetBlaž Brodnjak

Minute za kmetijstvo in podeželje

Blaž Brodnjak o otrocih z zlatimi žličkami...

»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.

VEČ ...|20. 2. 2023
Blaž Brodnjak o otrocih z zlatimi žličkami...

»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.

Robert Božič

kmetijstvoFFSposvetdržavni svetBlaž Brodnjak

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 2. 2023
Roman Žveglič: Pozivamo Ustavno sodišče naj čimprej izda končno odločbo in ne pušča kmetov v negotovosti

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev. 

Roman Žveglič: Pozivamo Ustavno sodišče naj čimprej izda končno odločbo in ne pušča kmetov v negotovosti

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev. 

EKOFFSzelenjavaVVOKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Pozivamo Ustavno sodišče naj čimprej izda končno odločbo in ne pušča kmetov v negotovosti

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev. 

VEČ ...|16. 2. 2023
Roman Žveglič: Pozivamo Ustavno sodišče naj čimprej izda končno odločbo in ne pušča kmetov v negotovosti

Mineva osem mesecev, kar je Ustavno sodišče, dokler na pobudo dr. Uroša Stepišnika ne odloči v postopku za oceno ustavnosti Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, ter nekaterih določbah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in Zakona o vodah, z začasno odredbo, kmetom, ki imajo zemljišča na teh območjih, prepovedalo uporabo vseh fitofarmacevtskih sredstev. 

Robert Božič

EKOFFSzelenjavaVVOKGZS

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 10. 2022
Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

pesticidikmetijstvoFFS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

VEČ ...|26. 10. 2022
Deset aretacij in zaseženih 1150 ton nezakonitih pesticidov

V letošnji akciji nadzora nad nezakonito prodajo in potvorbami fitofarmacevtskih sredstev je Europol zaznal povečanje trgovine z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi predvsem na jugu Evrope in na območju Črnega morja. Rezultati kažejo na precejšen porast deleža nezakonitih pesticidov, ki izvirajo iz Turčije, čeprav Kitajska kot država izvora še vedno ostaja na prvem mestu te problematične statistike.

Robert Božič

pesticidikmetijstvoFFS

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|2. 9. 2022
Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

naravakmetijstvoFFSuredbapesticidiFranc Bogovič

Minute za kmetijstvo in podeželje

Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

VEČ ...|2. 9. 2022
Franc Bogovič: To je prehranski samomor!

Na odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja so v sredo govorili o pričakovanih učinkih predloga uredbe o trajnostni rabi pesticidov na EU kmetijsko pridelavo. “To je pogubno ne samo za slovensko ampak tudi EU kmetijstvo,” pravi Franc Bogovič, ki je te svoje trditve pojasnil v današnjem podcastu.

Robert Božič

naravakmetijstvoFFSuredbapesticidiFranc Bogovič

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|3. 5. 2022
Pri uporabi FFS se obetajo novosti na področju vodenja evidenc

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev. Predvsem pa naglaša načelo previdnosti in pravi, da se na področju evidenc uporabe FFS pripravljajo novosti.

Pri uporabi FFS se obetajo novosti na področju vodenja evidenc

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev. Predvsem pa naglaša načelo previdnosti in pravi, da se na področju evidenc uporabe FFS pripravljajo novosti.

naravakmetijstvoFFSevidence

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pri uporabi FFS se obetajo novosti na področju vodenja evidenc

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev. Predvsem pa naglaša načelo previdnosti in pravi, da se na področju evidenc uporabe FFS pripravljajo novosti.

VEČ ...|3. 5. 2022
Pri uporabi FFS se obetajo novosti na področju vodenja evidenc

Dr. Jernej Drofenik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da si želijo, da bi se nadaljeval pozitivni trend tako na področju zaščite medonosnih čebel, kot tudi ostalih divjih opraševalcev. Predvsem pa naglaša načelo previdnosti in pravi, da se na področju evidenc uporabe FFS pripravljajo novosti.

Robert Božič

naravakmetijstvoFFSevidence

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|4. 1. 2022
Zakaj bi naročali drage FFS iz Romunije?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

Zakaj bi naročali drage FFS iz Romunije?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

naravakmetijstvovrtsvetovanjeFFS

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj bi naročali drage FFS iz Romunije?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

VEČ ...|4. 1. 2022
Zakaj bi naročali drage FFS iz Romunije?

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin uporabnike fitofarmacevtskih sredstev opozarja, da spletna prodaja fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji ni dovoljena. V okviru nadzora nad internetno prodajo so namreč opazili romunsko  spletno trgovino, ki ponuja in prodaja fitofarmacevtska sredstva, tudi taka, ki pri nas niso dovoljena.

Robert Božič

naravakmetijstvovrtsvetovanjeFFS

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|14. 10. 2025
Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #9 - Vera, Bog in prihodnost

Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

veraduhovnostateizemBogupanjeumetna inteligenca

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 1.del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičFranc Stadler PepeRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Za življenje

VEČ ...|1. 11. 2025
Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Svetost in bolečina smrti

Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si

Blaž Lesnik

odnosiminljivostžalovanjeduhovnostbolečinaupanje

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Sol in luč

VEČ ...|28. 10. 2025
Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Predstavljamo knjigo p. Ivana Platovnjaka z naslovom Preobrazba bolečine.

Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.

Tadej Sadar

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 11. 2025
Nuška Drašček o vlogi v operi Devica Orleanska

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Nuška Drašček o vlogi v operi Devica Orleanska

Na odru Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana bo v naslednjih dneh na sporedu opera Petra Iljiča Čajkovskega Devica Orleanska. Glavno vlogo v alternaciji poje sopranistka Nuška Drašček, ki je o predstavi spregovorila v oddaji Kulturni utrinki.

Jože Bartolj

kulturaglasbaDevica OrleanskaNuška DraščekSNG Opera in balet Ljubljana

Svetovalnica

VEČ ...|4. 11. 2025
Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Kako pomagati svojcem z demenco?

Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?

Blaž Lesnik

demencaalzheimerjeva bolezenzdravjesvetovanje. montessori

Duhovna misel

VEČ ...|4. 11. 2025
Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Bankovci

Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 11. 2025
Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre

Žalostni del

Molile so redovnice - Marijine sestre

Radio Ognjišče