Doživetja narave

VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Ali bi krstili Nezemljana

V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

vesoljeastronomijaveraznanost

Doživetja narave

Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.
VEČ ...|10. 4. 2020
Ali bi krstili Nezemljana
V aprilskih Zanimivostih nočnega neba smo predstavili zanimivo in svežo knjigo s provokativnim naslovom Ali bi krstili Nezemljana? Avtorja (Guy Consolmagno in Paul Mueller) sta znanstvenika na vatikanskem observatoriju in jezuita , ki posrečeno povezujeta znanost in vero.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijaveraznanost

Ostanimo povezani

VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede

Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

duhovnost

Ostanimo povezani

Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.
VEČ ...|8. 4. 2020
Milan Knep: Kdor vanj veruje, prebiva v Njem, covid-19 zanj nima edine in ne zadnje besede
Živeti v prestolnici. To je od nekdaj mitski sen večine ljudi. Kajti v mestih je življenje boljše in svobodnejše. To nagiba vladarje vseh časov, da izgrajujejo svoj Babilon in vanj pritegnejo znanost, umetnost in kapital.

Marjan Bunič

duhovnost

Via positiva

VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Via positiva

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

E-eksperimenti

V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Ni meje za dobre ideje

E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.
VEČ ...|26. 3. 2020
E-eksperimenti
V Hiši eksperimentov so razvili spletno in mobilno aplikacijo, s pomočjo katerih nekatere eksperimente, preizkuse, lahko izvajamo tudi od doma. O e-eksperimentih je v kratkem pogovoru spregovoril dr. Miha Kos in povabil tudi na številna aktualna spletna predavanja.

Nataša Ličen

inovativnostdružbamladisvetovanjeznanost

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2020
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?

Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?

Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

infošolstvokoronavirus

Informativni prispevki

Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.
VEČ ...|19. 3. 2020
Je matura ogrožena? Se bo podaljšalo šolsko leto?
Kako je z izvajanjem pouka na daljavo, bo šolsko leto podaljšano in ali je ogrožena matura, so zgolj nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili ministrici za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec.

Alen Salihović

infošolstvokoronavirus

Naš gost

VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti

Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Naš gost

Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.
VEČ ...|7. 3. 2020
Aktualni prejemnik priznanja Prometej znanosti
Ustanova Slovenska znanstvena fundacija je Mateju Pavliču za več kot trideset let uspešnega uredniškega dela pri reviji Življenje in tehnika, ki jo izdaja Tehniška založba Slovenije, in za njegov pomemben prispevek ter doprinos k tehniški kulturi, podelila priznanje Prometej znanosti.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaznanosttehnika

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 2. 2020
Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu

Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

kultura

Kulturni utrinki

Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu
Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.
VEČ ...|19. 2. 2020
Nagrejen slikar Pratneker - Razstava Ideja podaljšana - Iztok Mlakar na vinilu
Akademski slikar Gregor Pratneker je na pariškem Salonu francoskih umetnikov za delo Na robu gozda prejel nagrado mention. Zaradi velikega zanimanja podaljšujejo ogled razstave IDEJA, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA ANTIČNE GRČIJE v Galeriji Cankarjevega doma. Ob 30. obletnici izdaje kasete Štorije in baldorije kantavtorja Iztoka Mlakarja bodo izdali spominsko vinilno ploščo.

Jože Bartolj

kultura

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostzdravstvo

Sol in luč

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.
VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov

Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

duhovnostzdravstvovzgoja

Informativni prispevki

Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof
VEČ ...|11. 2. 2020
Pridiga škofa Petra Štumpfa ob godu lurške Matere Božje na Brezjah ob svetovnem dnevu bolnikov
Spoštovani bratje frančiškani, sobratje duhovniki, dragi preskušani bratje in sestre, dragi romarji.Na vse vas kličem nadangelov pozdrav nebeški Materi Mariji: »Ave«. Bodite pozdravljeni in blagoslovljeni. Bodite tudi ozdravljeni v vseh vaših mislih in tegobah, v boleznih in trpljenju. Tudi danes se v molitvah in daritvi svete maše, v duhovni povezanosti v družino Božjih otrok, iz Lurda prenaša pozdrav »Ave«, tudi sem na Brezje. V Lurdu bolniki, tudi na Brezjah bolniki – ena velikanska nepretrgana veriga povezanosti neštetih trpečih ljudi okoli Marije, ki jo slavijo: Ave, Ave Marija. Ko se je nebeška Mati Marija 11. februarja 1858, v Lurdu sklonila do deklice Bernardke, se je sklonila do vsega človeštva. Prišla je s tolažbo in pomočjo. Stiske in trpljenje na tem svetu nikdar ne pojenjajo in nikoli ne bodo pojenjali. V kakršnem koli obdobju živimo, v pomanjkanju ali v blagostanju, stiske in trpljenja ne moremo odpraviti. To dvoje je namreč zarezano v dušo in telo vsakega človeka. Stiske in trpljenje sta naša nadležna spremljevalca od rojstva do smrti. Človeštvo vlaga ogromna sredstva in napore za odpravo ali pa vsaj za lajšanje teh dveh nadležnih in težavnih spremljevalcev. Ko si znanost nadeja, da napreduje pri iskanju rešitev, se že nakazujejo nove stiske in trpljenje. Vedno znova se namreč pojavljajo v novih oblikah: včasih kolera in španska gripa, danes rak, aids, nove oblike gripe in pljučnice, odporne na do sedaj znane antibiotike…Vsako leto bolj se bojimo zime, ker več ne vemo, kakšno novo bolezensko nadlogo nam bo prinesla. Ob pojavih novih bolezni pa se širijo strahovi, nezaupanja, panika, in kot vedno, tudi finančna špekuliranja. Zaradi takšnega stanja zopet najbolj trpijo tisti, ki se itak že leta in leta borijo z boleznijo ali invalidnostjo. Njihova medicinska obravnava je nemalokrat porinjena v drugi plan ali pa v dolge čakalne vrste. Stiska in trpljenje s seboj vedno prinašata dih smrti. Ta dih je strašen. Grozi pred popolnim uničenjem človeka. Grozna so občutja hladnosti groba in razpadanja. Ta občutja človeka osamijo od življenja in upanja in ga mnogokrat tirajo v popolni obup. Iz tega se poraja želja, da bi čim prej ubežali pred takšnimi občutji. Nekateri zato izberejo smrt po lastni roki ali pa evtanazijo. Za njih je padec v neobstoj lažji kot pa živeti s stisko in trpljenjem. S tako odločitvijo pa hote ali nehote Bogu pokažejo, da se ne strinjajo z njegovim načrtom o njihovem življenju. Vsekakor je bolezensko stanje človeštva nekaj, kar zdaleč presega njegove zmožnosti dojemanja in reševanja iz tega žalostnega stanja. Še vedno ostajamo brez odgovorov na stiske in trpljenje. Teh odgovor namreč v tem življenju nikoli ne bomo dobili. Tudi nam jih Bog ne daje v takšni obliki, da bi jih lahko vsi razumeli. Zato si je Kristus brez obotavljanja na svojo Božjo in človeško naravo naložil svoje trpljenje in trpljenje vseh ljudi. V tem ni samo solidaren z nami, temveč nam pove, kdo je Bog Oče. V srcu Boga Očeta imajo svoje domovališče vse človeške stiske in trpljenje. Zato je med nas poslal svojega Sina, da bi nam to povedal in da bi nam razodel Očetovo bližino najprej v svoji osebni stiski in trpljenju. »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek« (Mt 11, 28). Papež Frančišek to Kristusovo povabilo nam vsem postavi v središče svoje letošnje poslanice za letošnji Dan bolnikov. Papež nas opogumlja. V Kristusovih besedah »pridite k meni« vidi obljubo okrepitve in počitka. Kristus nam ponuja svoje usmiljenje in tolažbo, skratka sebe tolažečega. Jezus gleda ranjeno človeškost. Ima oči, ki vidijo, ki opazijo, saj gledajo v globino, ne begajo v ravnodušnosti, ampak se ustavijo in sprejmejo celotnega človeka, vsakega človeka v njegovem zdravstvenem stanju, ne da bi zavrgle kogarkoli, ampak vabijo vsakega, da naj vstopi v njegovo življenje, kjer bo začutil njegovo nežnost. Kristus sam je namreč postal šibek in je izkusil človeško trpljenje ter od svojega Očeta prejel počitek (prim. Poslanica papeža Frančiška za 28. svetovni dan bolnikov, 2020).Kraji Marijinega prikazovanja so vedno tudi kraji počitka in nežnosti. Marija nikoli ne prihaja sama. Vedno pride z Jezusom. Tam, kjer sta Marija in njen Sin Jezus, so prisotna vsa nebesa. Tudi Lurd in Brezje sta zato kraja našega počitka in pomirjenja, ker so tukaj med nami nebesa. V Marijinih cerkvah se namreč učimo, kako biti z Bogom tudi tam, kjer se nebesa ne občutijo. Na vseh krajih človeške stiske in trpljenja je namreč možnost tudi hrepenenje po Bogu. Takšni kraji so recimo tudi bolnišnice. Danes teden smo se poslovili od mojega dragega očeta Jožefa. Bil je dober oče. Rad ga imam. Mnogo svojih dni je na stara leta preživljal v bolnišnici. Tako tudi tri tedne pred smrtjo. Kljub bolezni ni miroval. Svoje sobolnike je vabil, spodbujal in hrabril, naj tudi oni gredo k Jezusu po počitek in obhajajo zakrament sv. spovedi, bolniškega maziljenja ter prejmejo Jezusa pri sv. obhajilu. Pri tem je bil nadvse prepričljiv in mnogi so mu sledili. Še tri tedne pred smrtjo sem mu skoraj vsak dan v sveti hostiji prinašal Jezusa, da ga je krepil. Dejal mi je, da mu Jezus zelo pomaga in ga tolaži. V bolnišnici je postal pravi izvedenec za življenje z Jezusom v stiski in v trpljenju ter končno za umiranje z Jezusom. Nikdar mi ni povedal, da ga je strah smrti, ker ga res ni bilo strah. Vedel je, da v svojem hrepenenju po Jezusu nikdar ne bo razočaran. Prag smrti je prestopil spokojno, z nasmehom na obrazu, ker je dočakal počitek v nebesih. Po očetovi smrti me najbolj tolaži, da ga imam rad. Nikdar ga nisem sramotil, nikdar mu nisem izrekel žaljive besede. Ko sem ga na koncu vprašal, če me ima kaj rad, je tiho dejal: Ja. To je bila njegova zadnja beseda ne tem svetu. Letos 1. oktobra bi skupaj z mojo mamo obhajala 60 – letnico poroke. Takoj po poroki sta takrat za en dan poromala sem na Brezje. Mariji sta priporočila v varstvo njun zakon in družino, ki sta si jo ustanovila. Jezus nas danes po evangeljski besedi opominjs, da nikdar ne smemo očeta in matere prinašati okrog, pa četudi gre za tako svete reči. Na njun račun se ne smemo okoriščati. Tega si niti Bog ne želi zase. Darovi za Boga ne smejo iti na račun očeta in matere, da bi onadva zato trpela škodo ali pomanjkanje (prim. Mr 7, 1-13). Darovi, namenjeni očetu ali materi so namenjeni samemu Bogu. Kdor pozna življenje sv. Bernardke, vidkinje iz Lurda, pozna, v kakšnem odnosu je bila Bernardka do svojih staršev, ki so sicer bili zanjo precej težavni, predvsem oče. Vendar se Bernardka nikdar ni pregrešila proti svojim staršem. Do njih je negovala spoštovanje in ljubezen. V odnosu do staršev se namreč določamo, kdo in kaj smo pred Bogom. Če smo vredni svojih staršev, smo vredni Boga in zato tudi njegovih milostnih darov. O starših se nikdar ne sprašujemo ali so vredni naše ljubezni ali pa je niso vredni. Kakršnikoli so že starši, nam pomenijo Božjo voljo, da smo in da živimo. Od tukaj naprej se potem dogaja vse, kar v našem življenju doživimo – tudi naše dojemanje stiske in trpljenja, kakor tudi soočanje z našimi boleznimi in boleznimi drugih. Starši so namreč tisto svetišče, kjer se Bog razodeva in proslavlja nam in tistim, ki nas poznajo. Čeprav je kralj Salomon zgradil Božji tempelj na zemlji, je vedel, da Boga ni mogoče zaobjeti na enem kraju, v samo enem svetišču. In vseeno je prosil, naj ga Bog sliši v tem templju, ki ga je spominjal na očeta Davida. Prav oče mu je namreč naročil in za to vse tudi pripravil, naj po njegovi smrti sezida Božji tempelj. Bog je Salomonu zato dal silno modrost, da je kot kralj pravilno ravnal (prim. 1 Kr 8, 22-23.27-30). Lurd, Brezje, Fatima, Medžugorje in mnogi drugi kraji Marijine prisotnosti so mnogokrat tudi spomin na naše starše, ki so že pred nami ali pa celo skupaj z nami romali na te kraje. Tako so nas utrjevali v pobožnosti do nebeške Matere Marije. Želim vam in sebi, dragi bolniki, romarji, bratje in sestre, da si danes tukaj na Brezjah nekoliko odpočijemo pri Jezusu in Mariji in s tako tudi nekoliko potolažimo in opogumimo, da gremo naprej, kljub stiskam in trpljenju. Skupaj z nami naj vedno hodita Jezus in Marija, da bi tudi mi nekoč dosegli srečno večnost v nebesih. Msgr. Peter Štumpf, murskosoboški škof

Alen Salihović

duhovnostzdravstvovzgoja

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2020
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar

V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?

Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar

V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?

družbaodnosipogovorpolitika

Naš gost

Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?
VEČ ...|1. 2. 2020
Domoljub in dr. znanosti Aleš Štrancar
V skoraj tridesetih letih raziskovanj je podjetje Bia separations v svetovnem vrhu, a pot je bila dolga in v začetku ne le uspešna. Kako direktor ajdovskega podjetja, dr. Aleš Štrancar, gleda na slovenske in svetovne razmere?

Mateja Subotičanec

družbaodnosipogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja

Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Informativni prispevki

Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.
VEČ ...|23. 12. 2019
Zahvala dr. Petra Jambreka ob prejemu državnega odlikovanja
Predsednik republike Borut Pahor je dr. Petru Jambreku ter Erhardu Busku podelil državna reda za zasluge. Jambrek je zlati red za zasluge prejel za svoj prispevek k ustanovitvi slovenske države ter k razvoju ustavnosti in ustavnopravne znanosti, Busek pa srebrnega za njegov prispevek za mednarodno priznanje Slovenije.

Alen Salihović

jambrekodlikovanjepredsednikpraznikpolitikainfoosamosvojitev

Via positiva

VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Etika družbe se začne pri posamezniku

Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Via positiva

Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.
VEČ ...|7. 11. 2019
Etika družbe se začne pri posamezniku
Direktor ajdovskega podjetja Bio Separations dr. Aleš Štrancar pove, kar si misli, tudi, če si s tem lahko nakoplje nestrinjanja. To je bil prvi močan vtis ob srečanju z njim, ko smo ga poavbili na pogovor o genskih terapijah, o etiki, znanosti in kako družbo spodbuditi k izbiri kulture življenja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovorznanostgospodarstvozdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete

Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Informativni prispevki

Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.
VEČ ...|15. 10. 2019
Dr. Verica Trstenjak: Na ustavnem sodišču mora zmagati avtoriteta argumenta in ne argument avtoritete
Ob odločitvi ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o tujcih odmeva tudi poskus vplivanja na ustavnega sodnika Klemena Jakliča. Ta je v ločenem odklonilnem mnenju izpostavil sporno ravnanje njegovega sodniškega kolega Mateja Accetta. Očita mu pritiskanje in laganje, tudi ob zahtevi za njegovo izločitev ob odločanju glede referenduma o drugem tiru. Za komentar smo vprašali doktorica pravnih znanosti, profesorica za evropsko in civilno pravo Verico Trstenjak.

Alen Salihović

verica trstenjakinfopogovorpolitikakomentar

Doživetja narave

VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti

Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

Festival znanosti

Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

izobraževanjenaravapogovorastronomijafestival znanosti

Doživetja narave

Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.
VEČ ...|6. 9. 2019
Festival znanosti
Pogovarjali smo se z direktorjem Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvardom Kobalom o letošnjem Festivalu znanosti. Predstavili smo program festivala, ki bo imel tudi astronomske vsebine.

Blaž Lesnik

izobraževanjenaravapogovorastronomijafestival znanosti

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 8. 2019
Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti

V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti

V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

rojakiinfo

Slovencem po svetu in domovini

Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti
V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.
VEČ ...|4. 8. 2019
Popotnik po Rožu in o narodovi zavesti
V dolini Rož na avstrijskem Koroškem na vsakem koraku naletimo na zgodovinske sledi in znamenja slovenske prisotnosti. Tam so živeli in živijo ljudje, ki so pustili pečat v kulturi, politiki, športu, znanosti in gospodarstvu. V oddaji ste slišali posnetke s predstavitve Kulturnozgodovinskega turističnega vodnika Tatjane Gregoritsch: Popotnik po Rožu, ki je to spomlad izšel pri Mohorjevi Celovec. O vodniku in krajih v Rožu sta govorila direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren in predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani prof. Janez Stergar. V oddaji smo objavili tudi razmišljanje dr. Edija Gobca iz Clevelanda v ZDA o pomenu rodoljubja za obstoj in blaginjo vsakega naroda in države.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

SAZUumetnost

Kulturni utrinki

Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.
VEČ ...|23. 7. 2019
Mirko Bratuša, Milan Jesih in Nina Šenk novi člani SAZU v razredu za umetnosti
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je bogatejša za devet izrednih članov. Alen Salihović je pred mikrofon povabil tri iz razreda za umetnosti. Ta bo imel sedaj dvajset članov. Na novo so bili v skupino sprejeti kipar Mirko Bratuša, pesnik Milan Jesih in skladateljica Nina Šenk.

Marjan Bunič

SAZUumetnost

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu

Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Informativni prispevki

Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.
VEČ ...|19. 7. 2019
Vojko Kogej o odpravi na Luno in kaj je to prineslo svetu
Ta konec tedna bo minilo pol stoletja od zgodovinskega dogodka, ko je na Luni pristala vesoljska odprava s človeško posadko Apollo 11. Obletnico dogodka, ki je imel pomembne posledice ne le za področje znanosti in tehnologije, temveč za vsa področja družbe, bodo s številnimi dogodki obeležili po vsem svetu, med drugim tudi v Sloveniji. Za Radio Ognjišče je o tem dogodku spregovoril velik poznavalec astronavtike, ki nenehno spremlja Nasino tiskovno agencijo Vojko Kogej.

Alen Salihović

lunainfoizobraževanjepogovornarava

Svetovalnica

VEČ ...|16. 7. 2019
Zakaj je les tako pomemben?

V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

Zakaj je les tako pomemben?

V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

svetovanjelespogovor

Svetovalnica

Zakaj je les tako pomemben?
V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.
VEČ ...|16. 7. 2019
Zakaj je les tako pomemben?
V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

Nataša Ličen

svetovanjelespogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU

Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Informativni prispevki

Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.
VEČ ...|26. 6. 2019
Akademik Kos: Odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je nedavno dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih. Akademik Janko Kos je v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je odgovornost za obstoj slovenskega jezika tudi na članih SAZU.

Alen Salihović

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU

Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Bronja Žakelj

Kulturni utrinki

Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.
VEČ ...|24. 6. 2019
Dobitnica Kresnika je Bronja Žakelj - Novi člani SAZU
Delovo nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta je prejela Bronja Žakelj za delo Belo se pere na devetdeset, ki je izšlo pri založbi Beletrina. Slovenska akademije znanosti in umetnosti je dobila devet novih izrednih članov ter enajst dopisnih.

Jože Bartolj

Bronja Žakelj

Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva

Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

Akademik Jože Trontelj - iz arhiva

Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

pogovor

Naš gost

Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.
VEČ ...|1. 6. 2019
Akademik Jože Trontelj - iz arhiva
Ob 25-letnici radia v oddajah Naš gost občasno objavljamo pogovore iz arhiva. Tokrat ste lahko prisluhnili pokojnemu predsedniku SAZU in komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jožetu Trontlju. Z njim smo se pogovarjali septembra leta 2003, ko je prejel priznanje ambasador znanosti. Danes (1. junija) bi praznoval 80. rojstni dan.

Matjaž Merljak

pogovor

Mladoskop

VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Mladoskop

Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Nataša Ličen

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Kulturni utrinki

Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.
VEČ ...|21. 2. 2019
Danes je mednarodni dan maternih jezikov - Zoran Poznič minister za kulturo - Arhitekutra inventura
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov.Stranka SD je za novega ministra za kulturo predlagala direktorja zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled tradicionalno pregledno razstava Društva arhitektov Ljubljane Arhitektura - inventura.

Jože Bartolj

Zoran Pozničarhitektua inventuramednarodni dan maternih jezikov

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo

Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Kulturni utrinki

Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.
VEČ ...|31. 1. 2019
Nagradi Sinji Ožbolt in prenovi kulturne dediščine - monografija Nataše Golob - razstava Novejše SLO slikarstvo
Nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo bo letos prejela koreografinja, plesalka in plesna pedagoginja Sinja Ožbolt. Partnerji projekta Šola prenove so prvič podelili priznanja njihovim lastnikom za lani izvedeno kakovostno prenovo.Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Arhiv Republike Slovenije sta izdala monografijo, v kateri je umetnostna zgodovinarka dr Nataša Golob popisala srednjeveške rokopise in rokopisne fragmente iz državnega arhiva. V Moderni galeriji bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo Čas brez nedolžnosti - novejše slikarstvo v Sloveniji.

Jože Bartolj

Sinja OžboltNataša GolobŽiva Deunovejše slikarstvo v Sloveniji

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek

Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

pogovorpolitikainfo

Informativni prispevki

Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek
Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.
VEČ ...|25. 1. 2019
Več kot 200 milijonov evrov za znanost in razvoj v tem letu je le začetek
Vlada je sprejela rebalans letošnjega državnega proračuna. Ob tem je sporočila, da Slovenija prvič v zgodovini namenja več kot 200 milijonov evrov znanosti in raziskovanju. Kaj pomeni ta znesek ter kakšno vlogo pravzaprav ima to področje pri nas, smo vprašali direktorja Inštituta Jožef Štefan Jadrana Lenarčiča.

Helena Škrlec

pogovorpolitikainfo

Mladoskop

VEČ ...|22. 11. 2018
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna

Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.

Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna

Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.

izobraževanjemladi

Mladoskop

Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.
VEČ ...|22. 11. 2018
Iskrenost je v tem precej narejenem svetu nujna
Kdo ima prav, argumenti koga bodo prevladali?, so pogosta izhodišča razprav. Do napak smo prestrogi. Prav napake pogosto botrujejo želji po napredku, po iskanju boljših rešitev. K radovednosti, vedoželjnosti, k igrivosti, spodbuja predstava Tesla glasbenika in fizika Janeza Dovča. Obiskali smo ga ob Dnevu znanosti za mir in razvoj, ko je imel predstavo za srednješolce v Celju.

Nataša Ličen

izobraževanjemladi

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 11. 2018
Hišpot

Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.

Hišpot

Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.

inovativnostizobraževanje

Informativni prispevki

Hišpot
Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.
VEČ ...|9. 11. 2018
Hišpot
Hiša eksperimentov ob Dnevu centrov znanosti pripravi tradicionalni projekt Hišpot. Vesna Pajič je povedala več.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Vera in znanost

V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?
VEČ ...|4. 8. 2018
Vera in znanost
V radijski katehezi je bil z nami nadškof Anton Stres. Tema, ki smo jo izbrali je Vera in znanost. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: Si znanost in vera nasprotujeta? Ali lahko znanstvene razlage nadomestijo Boga? Kaj pravi znanost na čudeže? Kaj pa lahko rečemo o razumnosti vere in verovanju v znanost?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 6. 2018
Energijska rešitev urbanih središč

Mag. Jože Torkar, magister znanosti, prejemnik več nagrad za inovacije in razvoj, je avtor uspešnega inovativnega projekta na področju daljinskega ogrevanja urbanih središč. Predstavil ga je tudi nam, gre za mednarodno uspešen projekt.

Energijska rešitev urbanih središč

Mag. Jože Torkar, magister znanosti, prejemnik več nagrad za inovacije in razvoj, je avtor uspešnega inovativnega projekta na področju daljinskega ogrevanja urbanih središč. Predstavil ga je tudi nam, gre za mednarodno uspešen projekt.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Energijska rešitev urbanih središč
Mag. Jože Torkar, magister znanosti, prejemnik več nagrad za inovacije in razvoj, je avtor uspešnega inovativnega projekta na področju daljinskega ogrevanja urbanih središč. Predstavil ga je tudi nam, gre za mednarodno uspešen projekt.
VEČ ...|8. 6. 2018
Energijska rešitev urbanih središč
Mag. Jože Torkar, magister znanosti, prejemnik več nagrad za inovacije in razvoj, je avtor uspešnega inovativnega projekta na področju daljinskega ogrevanja urbanih središč. Predstavil ga je tudi nam, gre za mednarodno uspešen projekt.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga

Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Svetovalnica

Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.
VEČ ...|24. 5. 2018
Srčno popuščanje - spec. int. med. Marko Sluga
Srčno popuščanje je bolezen sodobnega časa, število bolnikov se zelo hitro povečuje, že sedaj z njo živi kar 30.000 Slovenk oziroma Slovencev. Znanost prav tako dela hitre korake v razvoju zdravljenja, a uspešni bodo, če bodo bolniki sami poznali dejavnike tveganja. Naš gost je specialist interne medicine dr. Marko Šluga.

Blaž Lesnik

Radijski roman

VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Brez otrok, 15. del

Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.
VEČ ...|25. 1. 2018
Brez otrok, 15. del
Kako je revolucija bioloških znanosti povezana s sprožanjem naravnih nesreč - zaradi umetnega potresa je San Francisco izginil z zemeljskega obličja.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del

Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

Brez otrok, 14. del

Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.
VEČ ...|18. 1. 2018
Brez otrok, 14. del
Nožnični obročki za preprečitev spočetja so nekakšna prelomnica v revoluciji bioloških znanosti.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del

Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

Brez otrok, 10. del

Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.
VEČ ...|10. 12. 2017
Brez otrok, 10. del
Namen revolucije bioloških znanosti je uničiti vero, vero v Boga.

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Brez otrok, 9 del

Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...
VEČ ...|3. 12. 2017
Brez otrok, 9 del
Revolucija bioloških znanosti bo v človekov krvni obtok vstavila nanobote, ki se bodo borili proti staranju in boleznim. Lahko bodo tudi programirali različne vzorce dejanskih človekovih izkušenj ...

Matjaž Merljak

literatura

Radijski roman

VEČ ...|5. 11. 2017
Brez otrok, 5. del

Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

Brez otrok, 5. del

Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

literatura

Radijski roman

Brez otrok, 5. del
Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.
VEČ ...|5. 11. 2017
Brez otrok, 5. del
Za revolucijo bioloških znanosti je pomemben denar bogatih ljudi kot so Hanley Siliezar in ruski poslovnež, oligarh Piračenko.

Matjaž Merljak

literatura

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|23. 5. 2020
O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

O doživljanju časa svetovne epidemije

Z gostom Karlom Gržanom smo se pogovarjali o tem kako smo doživljali »čas odmika«, katera spoznanja smo pridobili, predvsem pa kaj nam je dajalo in nam še daje notranjo moč in oporo. V oddaji so s klici sodelovali tudi poslušalci.

Mateja Feltrin Novljan

družbakoronaviruspogovorklepet

Komentar tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. maj 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. maj 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|27. 5. 2020
Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Premier Janša: Vlada je preprečila kaos, čeprav so se nekateri trudili zanj

Zadnji dan tega meseca bo Sloveniji prinesel uradni konec epidemije novega koronavirusa. Naša država je prvo bitko z nevidnim sovražnikom, kot mu pravijo mnogi, dobila v 80 dneh. Končne zmage še ne moremo slaviti, saj strokovnjaki opozarjajo, da se nam poleti ali jeseni obeta drugi val, morda bo sledil še tretji. Prav tako se bo treba soočiti s posledicami omejitev, ki jih je bilo treba sprejeti za zajezitev širjenja okužb. Premier Janez Janša je v Pogovoru o na Radiu Ognjišče ugotavljal, da je aktualna vlada preprečila kaos, čeprav so ga nekateri skušali ustvariti in se še trudijo v tej smeri.

Helena Križnik

pogovorpolitikadružbakoronaviruszdravstvo

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|29. 5. 2020
Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Čudodelna svetinja

Babi je vsakemu članu družine z romanja prinesla Marijino svetinjico – medaljonček, na katerem je na eni strani podoba Marije in na drugi strani podoba dvanajstih zvezd, dveh src ter križa in črke M. Babi je vsem razložila pomen teh simbolov in ob tem povedala zgodbo, v kateri je svetinjica odigrala pomembno vlogo. Tudi z njeno pomočjo se je zgodil čudež dečku, ki je pozneje postal duhovnik in še danes pričuje o Marijini veliki ljubezni do nas.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 5. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Komentar tedna

VEČ ...|29. 5. 2020
Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog

Na binkoštni dan so bili apostoli zbrani na istem kraju, odprti za prihod in delovanje Svetega duha. Želim, da bi tudi mi odprli naša srca, da bi uvideli, da Bog za nas po Svetemu Duhu dela čudovita dela. Da bi uvideli, da tudi težke stvari, ki nas doletijo, niso rezultat Božje kazni, ampak nas spodbujajo, da rastemo v veri in zaupanju. Iz višin Babilonskega stolpa sestopimo v globino delovanja Svetega duha in odrinimo na globoko.

Andreja Eržen Firšt

komentarduhovnostodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|29. 5. 2020
Spominjamo se dne 29. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 29. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče