Is podcast
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.
Informatik Andrej Mrak ni kdorkoli. Kljub cerebralni paralizi in drugim oviram v življenju si je ustvaril družino in ima tri otroke. Poleg službe se vrsto let ukvarja z načrtovanjem in izdelavo lesenih izdelkov, ki so sestavljeni brez lepila. Ob začetku novega šolskega leta so v pritličju Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani postavili na ogled njegovo razstavo fotografij lesenih izdelkov z naslovom »Delo in srce za dušo in dom«. Kako vse to zmore in na kakšen način dela, je za naš radio povedala organizatorka razstave Bernarda Stenovec, saj Andrej zaradi paralize težko govori.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi.
Na sporedu so bile Pravne zagate. Gostja je bila odvetnica Mateja Maček.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.