Is podcast Učitelji in učenci v Cerkvi Is podcast
Učitelji in učenci v Cerkvi

Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.

s. Meta Potočnik

duhovnost krščanska skupnost Jezusovi učenci nauk o pravi ljubezni

28. 3. 2023
Učitelji in učenci v Cerkvi

Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|28. 3. 2023
Učitelji in učenci v Cerkvi

Z župnikom iz Velikega Gabra, z g. Janezom Jeromnom smo govorili o človekovi želji po pripadnosti ter o Jezusovem razumevanju ljubezni.

s. Meta Potočnik

duhovnostkrščanska skupnostJezusovi učencinauk o pravi ljubezni

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

vročina vožnja natikači

Življenje išče pot

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročina vožnja natikači

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 7. 2024
Nada Košir Jaklič podarila avto za paliativni tim hematološkega oddelka

Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji. 

Nada Košir Jaklič podarila avto za paliativni tim hematološkega oddelka

Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji. 

donacija avtomobila hematologija paliativni tim

Življenje išče pot

Nada Košir Jaklič podarila avto za paliativni tim hematološkega oddelka

Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji. 

VEČ ...|22. 7. 2024
Nada Košir Jaklič podarila avto za paliativni tim hematološkega oddelka

Gospa Nada Košir Jaklič je nedavno podarila avto za delovanje mobilnega paliativnega tima hematološkega oddelka v Ljubljani, ki ga vodi prof. dr. Samo Zver. Če konec avgusta ga bodo začeli uporabljati. Pojasnilna nam je, kaj jo vodilo k temu dejanju, za kar bi sicer morala poskrbeti država. Prepričana je, da mora biti vsem na voljo paliativna oskrba, šele potem se lahko pogovarjamo o evtanaziji. 

s. Meta Potočnik

donacija avtomobila hematologija paliativni tim

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 7. 2024
Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

alkohol nizka samopodoba strah pred ljudmi

Življenje išče pot

Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

VEČ ...|19. 7. 2024
Nizka samopodoba in pohlep po denarju sta ga vodila v zlorabo alkohola

Dejan Kristan je potreboval kar nekaj let, da si je po ozdravljenju in spreobrnjenju opomogel, končal študij in sedaj poučuje na srednji strokovni šoli. Zdaj ve, da je bil v ozadju strah pred ljudmi, nizka samopodoba in izkušnja nasilja v primarni družini. Poleg ozdravitve je potreboval tudi spreobrnjenje k pravi podobi Boga, ki ljubi, odpušča in daje novo življenje. 

s. Meta Potočnik

alkohol nizka samopodoba strah pred ljudmi

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 7. 2024
Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

otroci alkoholizem staršev zdravljenje

Življenje išče pot

Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

VEČ ...|17. 7. 2024
Najstnica v pomoč mami pri zdravljenju alkoholizma

Milena Žibert je zdravljena alkoholičarka.  Na njeni poti ji  je bila in je še vedno velika opora hčerka Manca, ki je še kot najstnica z mamo hodila na terapevtska srečanja in ji stala ob strani. Povedala nam je, kako otrok doživlja alkoholizem staršev.

s. Meta Potočnik

otroci alkoholizem staršev zdravljenje

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 7. 2024
Rajši imam boreliozo kakor odvisnost od alkohola

Alkoholizem je v Sloveniji veliko prekletstvo, ki uničuje posameznike in družine. Zelo so prizadeti otroci in mladostniki, saj jim alkoholizem staršev ukrade varnost in ljubeče odnose. Marsikdo poskuša ozdraveti, a mu iz različnih razlogov ne uspe. A so zgodbe, ki imajo srečen konec. To je zgodba Milene Žibert, ki se je v svojih zgodnjih 40. letih odločila, da začne na novo. In bilo je težko, pove odkrito. 

Rajši imam boreliozo kakor odvisnost od alkohola

Alkoholizem je v Sloveniji veliko prekletstvo, ki uničuje posameznike in družine. Zelo so prizadeti otroci in mladostniki, saj jim alkoholizem staršev ukrade varnost in ljubeče odnose. Marsikdo poskuša ozdraveti, a mu iz različnih razlogov ne uspe. A so zgodbe, ki imajo srečen konec. To je zgodba Milene Žibert, ki se je v svojih zgodnjih 40. letih odločila, da začne na novo. In bilo je težko, pove odkrito. 

alkoholizem zdravljenje abstinenčna kriza

Življenje išče pot

Rajši imam boreliozo kakor odvisnost od alkohola

Alkoholizem je v Sloveniji veliko prekletstvo, ki uničuje posameznike in družine. Zelo so prizadeti otroci in mladostniki, saj jim alkoholizem staršev ukrade varnost in ljubeče odnose. Marsikdo poskuša ozdraveti, a mu iz različnih razlogov ne uspe. A so zgodbe, ki imajo srečen konec. To je zgodba Milene Žibert, ki se je v svojih zgodnjih 40. letih odločila, da začne na novo. In bilo je težko, pove odkrito. 

VEČ ...|15. 7. 2024
Rajši imam boreliozo kakor odvisnost od alkohola

Alkoholizem je v Sloveniji veliko prekletstvo, ki uničuje posameznike in družine. Zelo so prizadeti otroci in mladostniki, saj jim alkoholizem staršev ukrade varnost in ljubeče odnose. Marsikdo poskuša ozdraveti, a mu iz različnih razlogov ne uspe. A so zgodbe, ki imajo srečen konec. To je zgodba Milene Žibert, ki se je v svojih zgodnjih 40. letih odločila, da začne na novo. In bilo je težko, pove odkrito. 

s. Meta Potočnik

alkoholizem zdravljenje abstinenčna kriza

Življenje išče pot

VEČ ...|12. 7. 2024
Lučarske svete maše - jih poznate?

Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.

Lučarske svete maše - jih poznate?

Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.

lučke Vera in luč duhovnost

Življenje išče pot

Lučarske svete maše - jih poznate?

Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.

VEČ ...|12. 7. 2024
Lučarske svete maše - jih poznate?

Tokrat nam je provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat spregovorila o značilnostih t.i. lučkarskih svetih maš, ki so res nekaj posebnega, saj pri njih sodelujejo prav vsi in vsak na svoj način. Slišali smo tudi, kako osebe z motnjo v duševnem razvoju dojemajo Boga in vero.

s. Meta Potočnik

lučke Vera in luč duhovnost

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 7. 2024
Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

mesečna srečanja Vera in luč prostovoljci

Življenje išče pot

Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

VEČ ...|10. 7. 2024
Srečanja gibanja Vere in Luči za otroke, starše in prijateljev

Provincialna koordinatorica gibanja Vera in luč Maruša Horvat nam je predstavila način njihovih mesečnih srečanj in poletnih letovanj. Medse vabijo tudi nove člane oz. prijatelje lučk, kot pravijo osebam z motnjo v duševnem razvoju.

s. Meta Potočnik

mesečna srečanja Vera in luč prostovoljci

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 7. 2024
Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

Vera in luč motnja v duševnem razvoju zakramenti Cerkve

Življenje išče pot

Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

VEČ ...|8. 7. 2024
Maruši Horvat so blizu otroci in odrasli z motnjo v duševnem razvoju

Gibanje Vera in luč združuje osebe z motnjo v duševnem razvoju, njihove starše in prijatelje. Voditelji so prepričani, da je vsaka oseba dragocena in ima pravico do življenja, ljubezni, pomoči in tudi do zakramentov Cerkve. Lani so praznovali 40. obletnico gibanja v Sloveniji, jeseni je vodstvo kot provincialna koordinatorica prevzela Maruša Horvat z ekipo sodelavcev. Povedala nam je, kako vidi prihodnost gibanja in kaj ji pomeni to prostovoljno delo. 

s. Meta Potočnik

Vera in luč motnja v duševnem razvoju zakramenti Cerkve

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2024
Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Dr. Helena Jaklitsch

komentar

Naš gost

VEČ ...|20. 7. 2024
Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Marta Toplak

Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati. 

Nataša Ličen

spominživljenjeodnosidružbakmetijstvovzgojapogovor

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 7. 2024
Vročina naj bi oklestila pridelek koruze in oljnic

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Vročina naj bi oklestila pridelek koruze in oljnic

Medtem ko rahlo znižane napovedi pridelkov krušne pšenice ostajajo v okviru petletnega povprečja EU pridelave, pa v julijskem biltenu MARS najdemo precej znižane napovedi pridelka koruze, fižola, sončnic in oljne ogrščice. Ekstremna vročina in suša naj bi znižali junijsk napovedi pridelka koruze za zrnje v Bolgariji za 15 %, na Madžarskem za 14 % in v Romuniji za 13 %, znižanje pa naj bi bilo tako, da bo vplivalo tudi na padec povprečja pridelave teh poljščin v zadnjih petih letih.

Robert Božič

naravakmetijstvovžitapridelki

Otok

VEČ ...|24. 7. 2024
To, kar je zunaj

Tokrat je bila z nami pesnica Ana Pepelnik.

To, kar je zunaj

Tokrat je bila z nami pesnica Ana Pepelnik.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|24. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 24. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|24. 7. 2024
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle

Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov. 

Andrej Šinko

politikaživljenje