Slovenija je zelo hitro starajoča se družba, delež starejših se povečuje, saj živimo bolje in zato tudi dlje. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi teh letih poskrbimo, da bo lepo nam in tistim ob nas. Tak cilj so si zadali tudi v Društvu Šola zdravja in z nami je predsednica gospa Zdenka Katkič.
Slovenija je zelo hitro starajoča se družba, delež starejših se povečuje, saj živimo bolje in zato tudi dlje. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi teh letih poskrbimo, da bo lepo nam in tistim ob nas. Tak cilj so si zadali tudi v Društvu Šola zdravja in z nami je predsednica gospa Zdenka Katkič.
Slovenija je zelo hitro starajoča se družba, delež starejših se povečuje, saj živimo bolje in zato tudi dlje. Zato je toliko bolj pomembno, da tudi teh letih poskrbimo, da bo lepo nam in tistim ob nas. Tak cilj so si zadali tudi v Društvu Šola zdravja in z nami je predsednica gospa Zdenka Katkič.
Življenje išče pot
Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije
Življenje išče pot
Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju.
Življenje išče pot
Izr. prof. dr. Urh Grošelj je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi.
Življenje išče pot
Izr. prof. dr. Urh Grošelj je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi.
Življenje išče pot
Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok.
Življenje išče pot
Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok.
Življenje išče pot
Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju.
Življenje išče pot
Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju.
Življenje išče pot
Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine.
Življenje išče pot
Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Življenje išče pot
V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.
Duhovna misel
Lutka iz soli je potovala na tisoče kilometrov po zemlji, dokler ni prišla do morja. Očarala jo je ogromna šumeča ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Doživetja narave
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Kulturni utrinki
Po daljšem premoru se vrača Ribniški pasijon, dramska uprizoritev Kristusovega trpljenja in smrti. Predstavili so ga kaplan Tadej Pagon in sodelujoča pri uprizoritvi Klara Oiclj in Luka Kljun.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je vprašala sestro Nikolino, če lahko potico pripravi zvečer, speče pa jo potem zjutraj. Sestra ji je odgovorila, da naj jo čez noč da v hladen prostor (shramba, hladilnik) in pokrije. Se pa na ta način dela tudi t.i. hladna potica, za katero moramo pripraviti krhko kvašeno testo. Temperatura pečice, v kateri bo potica čez noč, ne sme presegati 30 stopinj Celzija. Da je dovolj vzhajana, preverimo tako, da s prstom nežno potisnemo v potico in jamica se mora rahlo dvigovati. Nato potico vzamemo iz pečice in jo ogrejemo na 150 stopinj ter potico vrnemo ter spečemo.