Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

s. Meta Potočnik

svetovanje socialno podjetje s trgovino osebna asistenca izkušnje uporabnikov

1. 4. 2022
Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|1. 4. 2022
Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v delo

Že sedmo leto Društvo Verjamem vate, ki skrbi za vključevanje oseb s posebnimi potrebami, vodi svoje socialno podjetje. Temeljna naloga je vzpostavljanje aktivnega sobivanja, pomoči, ustvarjanje dodane vrednosti in skrbeti za skupno dobro. Svoje prostore in trgovino imajo v Domžalah. Ker smo minuli teden praznovali Dan Downovega sindroma, sem povabilo gostjo predsednico Društva Vesno Goršek in uporabnico 22-letno Klaro.

s. Meta Potočnik

svetovanjesocialno podjetje s trgovinoosebna asistencaizkušnje uporabnikov

Življenje išče pot

VEČ ...|18. 4. 2025
Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju

Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju. 

Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju

Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju. 

Velika noč trpljenje sočutje

Življenje išče pot

Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju

Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju. 

VEČ ...|18. 4. 2025
Jezusove rane nam govorijo o bolečini in sočutju

Bolečina je lahko tudi modra učiteljica življenja, pravi minorit p. Danilo Holc, ki je v rubriki Življenje išče pot spregovoril o smislu trpljenja in veliki potrebi sveta po sočutju. 

s. Meta Potočnik

Velika noč trpljenje sočutje

Življenje išče pot

VEČ ...|16. 4. 2025
Sv. Frančišek in Jezus na gori La Verna

V Velikem tednu smo prisluhnili  prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju. 

Sv. Frančišek in Jezus na gori La Verna

V Velikem tednu smo prisluhnili  prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju. 

La Verna sv. Frančišek Asiški trpljenje in smrt

Življenje išče pot

Sv. Frančišek in Jezus na gori La Verna

V Velikem tednu smo prisluhnili  prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju. 

VEČ ...|16. 4. 2025
Sv. Frančišek in Jezus na gori La Verna

V Velikem tednu smo prisluhnili  prisluhnemo minoritu p. Danilu Holcu, ki je predstavil izkušnjo sv. Frančiška Asiškega na gori La Verna, kjer je dve leti pred smrtjo prejel stigme in postal podoben Jezusu v njegovi smrti in vstajenju. 

s. Meta Potočnik

La Verna sv. Frančišek Asiški trpljenje in smrt

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 4. 2025
Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

velika noč Miro Šlibar voščilo

Življenje išče pot

Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

VEČ ...|14. 4. 2025
Veselje Velike noči za bolne in ostarele

V velikem tednu želimo nagovoriti bolne in ostarele vernike, ki se ne bodo mogli udeleževati cerkvenih obredov. Naš gost, lurški kaplan Miro Šlibar, je ob velikonočnih simbolih pojasnil razloge za resnično duhovno veselje v starosti in bolezni. 

s. Meta Potočnik

velika noč Miro Šlibar voščilo

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Zveza Romov Svetovni dan Romov zakonodaja

Življenje išče pot

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

s. Meta Potočnik

Zveza Romov Svetovni dan Romov zakonodaja

Življenje išče pot

VEČ ...|9. 4. 2025
25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

porodnišnica Murska Sobota Šola za starše priprava na porod

Življenje išče pot

25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

VEČ ...|9. 4. 2025
25-letnica Šole za starše v murskosoboški porodnišnici

Govorili smo o Šoli za starše oz. materinski šoli, ki jo že 25 let vodijo v porodnišnici Splošne bolnišnice Murska Sobota. Namenjena je bodočim materam in očetom pri pripravi na porod, v poporodnem obdobje ter negi in prehrani novorojenca. Naša gostja je bila porodničarka Nataša Kous Škalič, dr. med. spec. ginekologije in porodništva.

s. Meta Potočnik

porodnišnica Murska Sobota Šola za starše priprava na porod

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 4. 2025
Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

VDC Tončke Hočevar avtizem družba

Življenje išče pot

Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

VEČ ...|7. 4. 2025
Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

s. Meta Potočnik

VDC Tončke Hočevar avtizem družba

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

s. Meta Potočnik

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

s. Meta Potočnik

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|13. 4. 2025
Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Pavla Kovač Škraba - Pričevanje 1. del

Tokrat smo prisluhnili zanimivi in ganljivi pripovedi Pavle Kovač Škraba, ki je kot begunka, skupaj s starši, pred skoraj osemdesetimi leti zapustila Slovenijo in preko begunskih taborišč v Avstriji prispela v Argentino. Tudi tam je bila njihova družina zelo preizkušena. To je bil 1. del pričevanja.

Jože Bartolj

spominpolitikaPavla Kovač Škraba

Svetovalnica

VEČ ...|18. 4. 2025
Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Tomaž Mikuš o tem, kako ob izgubah začeti na-novo

V Prazničnem jutru velikega petka - ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za Njegovo milost in delovanje - smo k pogovoru povabili Tomaža Mikuša, jezuita, ki je med drugim tudi duhovni voditelj programa za zlorabljene Od bolečine k milosti

Radio Ognjišče

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 4. 2025
Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Z dr. Ernestom Petričem o aktualnih dogodkih na tujem in doma

Tokrat smo govorili o tem, kako zagotoviti mir Evropi, kako okrepiti sodelovanje na področju varnosti, kako pomagati Ukrajini, zakaj povečati izdatke za obrambo? Kaj pa odnos Evropa : ZDA skozi prizmo carinske vojne. Kakšno sporočilo prinaša zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek, novi prispevki za slovenski pomladni program? In še o morebitnih predčasnih volitvah, bližnjem referendumu in prepričanju oblastnikov, da je možno očistiti tudi ustavno sodišče. 

Tone Gorjup

politika

Doživetja narave

VEČ ...|18. 4. 2025
Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Misli Piera Giorgia Frassatija na veliki petek

4. julija letos bo minilo sto let od smrti »moža osmih blagrov«, kot je Piera Giorgia Frassatija imenoval papež Janez Pavel II. S svojo predanostjo socialni pravičnosti, dobrodelnosti in z vero, ki jo je živel skozi dejanja, je utelešal duha blagrov. Med jubilejnim svetoletnim srečanjem mladih bo Frassati 3. avgusta razglašen za svetnika. Na veliki petek smo osvetlili njegovo življenje in njegov odnos do gora, ki jih je zelo rad obiskoval.

Blaž Lesnik

gorenaravaPier Giorgo Frassatimladi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 4. 2025
Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Duhovnika sta že 60 let

Rojaki v Benečiji bodo tudi letos lahko alelujo zapeli v slovenskem jeziku. V cerkvi v Ažli, naselju v občini Špeter, bo na veliko soboto potekala vigilija. Na začetku bo duhovnik blagoslovil ogenj, na koncu pa še bo tradicionalni blagoslov velikonočnih jedi. Srečanje pripravlja Združenje Blankin, ki bo poskrbelo tudi za knjižico z molitvami in pesmimi ter berila. Kot še poroča petnajstdnevnik Dom, bodo med jutrišnjo krizmeno mašo v videmski stolnici praznovali tudi jubileje duhovništva. Beneška Slovenca, msgr. Marino Qualizza in Božo Zuanella sta med njimi, saj praznujeta biserno mašo. Posvečena sta bila pred 60-imi leti, 29. junija 1965. Msgr. Qualizza je do lanskega poletja daroval nedeljske svete maše v slovenščini v Dreki in Špetru, je tudi odgovorni urednik časopisa Dom. Božo Zuanella pa je župnik v Tarčmunu, Sovodnju in Matajurju ter je odgovoren za pripravo beneškoslovenskih otrok na prvo sveto obhajilo. Rojaki so jima za šestdesetletno delo zelo hvaležni, saj sta vse svoje moči posvetila Bogu in domačim ljudem. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Za življenje

VEČ ...|19. 4. 2025
Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Vprašanja o prazniku velike noči

Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Spominjamo se

VEČ ...|19. 4. 2025
Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 19. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|19. 4. 2025
Predvelikonočna

Na pogovor je prišlo kar nekaj gostov, z so bili grosupeljski župnik Martin Golob, ki je osvetlil skrivnost velikonočnih praznikov na otrokom prijazen način, pogovarjali smo se tudi z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, ki je delila njeno doživljanje velikega tedna. Med naštetim je tokratna oddaja prinesla tudi predstavitev nove pesmi Blaža Podobnika z naslovom Tu ob Kolpi.

Predvelikonočna

Na pogovor je prišlo kar nekaj gostov, z so bili grosupeljski župnik Martin Golob, ki je osvetlil skrivnost velikonočnih praznikov na otrokom prijazen način, pogovarjali smo se tudi z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc, ki je delila njeno doživljanje velikega tedna. Med naštetim je tokratna oddaja prinesla tudi predstavitev nove pesmi Blaža Podobnika z naslovom Tu ob Kolpi.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|19. 4. 2025
Ljubljana, Komenda, Vatikan

Poročali smo o bogatih velikonočnih običajih v Sloveniji, krašenju vatikanske bazilike, za kar sta poskrbela naša florista Sabina Šegula in Peter Robič, razstavah fotografij velikonočnega potresa v Ljubljani pred 130 leti in restavriranih freskah z gradu Križ pri Komendi.

Ljubljana, Komenda, Vatikan

Poročali smo o bogatih velikonočnih običajih v Sloveniji, krašenju vatikanske bazilike, za kar sta poskrbela naša florista Sabina Šegula in Peter Robič, razstavah fotografij velikonočnega potresa v Ljubljani pred 130 leti in restavriranih freskah z gradu Križ pri Komendi.

Alen Salihović

politikadružbainfo