Naš junak se po koncu počitnic vrne v Kozje, kjer ga je nestrpno čakala sestra Marica, s katero sta se ob otoku igrala sveto mašo. Družina je bila spet skupaj.

Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.

Zgodba, v kateri se lahko prepozna vsak. Pride namreč kak večer, ko se nam zdi, da nismo utrujeni, ko si želimo, da bi se še kar igrali, da ne bi bilo treba v posteljo. S takim večerom se začenja zgodba, ki pelje do spoznanja o moči iskrenega opravičila. 

Poznate morske medvede? Veliko časa preživijo na obali in se po njej premikajo s plavutmi. So pa tudi odlični plavalci. Ko se podajo na lov v ledeno vodo, lahko v njej ostanejo tudi po več tednov. No, Trula je imela na začetku težave. Ja, s plavanjem.

Ana in Tim sta se igrala, doživela lep dan in bila skrbno postrežena s strani mame, sosede, narave … Ob sklepu dneva sta bila hvaležna za vse prejete dobrote. Zahvalila sta se mami in sosedi. Pa ju je ati spomnil tudi na Boga in našo hvaležnost, ki mora biti namenjena Njemu.

Ste vedeli, da se male sončnice ozirajo za soncem, odrasle pa nič več? Zgodba pripoveduje o drobni sončnici, ki si je želela biti velika.

Otroci, ste se že kdaj izgubili? Potem gotovo poznate stisko, v kateri se je znašel junak naše zgodbe. Beni zvečer ni našel poti do garaže, v kateri je bila njegova družina. Prijazno je prosil za pomoč in doživel različne odzive.

V zgodbi, ki je pred vami nastopajo bratci Tinko, Binko in Dinko. Ste pomislili na fantiče? Ne, ne. Paglavci so. Eden izmed njih je slišal čudovito zgodbo o tem, kako se bodo spremenili, o tem, kaj bodo postali in kam bodo šli. Pa mu bratca nista verjela. Čas je pokazal kdo ima prav.