Klemen Ban: Predvolilna obljuba: v 30 dneh do specialista. Realnost: v 177 dneh do specialista. In koliko se čaka v Avstriji?

Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban. 

Klemen Ban

komentar politika družba

6. 10. 2025
Klemen Ban: Predvolilna obljuba: v 30 dneh do specialista. Realnost: v 177 dneh do specialista. In koliko se čaka v Avstriji?

Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban. 

Klemen Ban

VEČ ...|6. 10. 2025
Klemen Ban: Predvolilna obljuba: v 30 dneh do specialista. Realnost: v 177 dneh do specialista. In koliko se čaka v Avstriji?

Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban. 

Klemen Ban

komentarpolitikadružba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|29. 9. 2025
Milan Knep: Kako s stranpoti (krščanske) vzgoje zaviti na pravo pot

Milan Knep: Kako s stranpoti (krščanske) vzgoje zaviti na pravo pot

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

Milan Knep: Kako s stranpoti (krščanske) vzgoje zaviti na pravo pot
VEČ ...|29. 9. 2025
Milan Knep: Kako s stranpoti (krščanske) vzgoje zaviti na pravo pot

Milan Knep

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|22. 9. 2025
Jošt Polc: Javni prevoz do nikoder: V Sloveniji trajnostna avantura za tiste, ki jim čas nič ne pomeni

V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.

Jošt Polc: Javni prevoz do nikoder: V Sloveniji trajnostna avantura za tiste, ki jim čas nič ne pomeni

V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

Jošt Polc: Javni prevoz do nikoder: V Sloveniji trajnostna avantura za tiste, ki jim čas nič ne pomeni

V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.

VEČ ...|22. 9. 2025
Jošt Polc: Javni prevoz do nikoder: V Sloveniji trajnostna avantura za tiste, ki jim čas nič ne pomeni

V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.

Jošt Polc

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|15. 9. 2025
Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

VEČ ...|15. 9. 2025
Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

Matej Rupnik

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|8. 9. 2025
Dr. Gabriel Kavčič: Premestitve duhovnikov: v čem je smisel, oziroma čemu se dogajajo

Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič. 

Dr. Gabriel Kavčič: Premestitve duhovnikov: v čem je smisel, oziroma čemu se dogajajo

Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič. 

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

Dr. Gabriel Kavčič: Premestitve duhovnikov: v čem je smisel, oziroma čemu se dogajajo

Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič. 

VEČ ...|8. 9. 2025
Dr. Gabriel Kavčič: Premestitve duhovnikov: v čem je smisel, oziroma čemu se dogajajo

Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič. 

Dr. Gabriel Kavčič

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|1. 9. 2025
Rok Čakš: Antisemitski incident na Bledu je posledica medijskega hujskaštva

Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.

Rok Čakš: Antisemitski incident na Bledu je posledica medijskega hujskaštva

Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

Rok Čakš: Antisemitski incident na Bledu je posledica medijskega hujskaštva

Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.

VEČ ...|1. 9. 2025
Rok Čakš: Antisemitski incident na Bledu je posledica medijskega hujskaštva

Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.

Rok Čakš

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|25. 8. 2025
Jošt Polc: Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele?

Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc. 

Jošt Polc: Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele?

Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc. 

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

Jošt Polc: Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele?

Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc. 

VEČ ...|25. 8. 2025
Jošt Polc: Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele?

Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc. 

Jošt Polc

komentar politika družba

Komentar Zanima.me

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

komentar politika družba evtanazija samomor

Komentar Zanima.me

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš

komentar politika družba evtanazija samomor

Komentar Zanima.me
Prebiramo komentarje s spletnega portala Zanima.me pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Rok Čakš

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2025
Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ...|30. 9. 2025
Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Naš pogled

VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?

Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.

Damijana Medved

komentar

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2025
Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|6. 10. 2025
Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Cerkev in država, sodelavki za skupno dobro?

V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Jože Bartolj

kulturaliteraturaTine DebeljakTurjaški LabodHelena Janežič

Komentar Zanima.me

VEČ ...|6. 10. 2025
Klemen Ban: Predvolilna obljuba: v 30 dneh do specialista. Realnost: v 177 dneh do specialista. In koliko se čaka v Avstriji?

Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban. 

Klemen Ban: Predvolilna obljuba: v 30 dneh do specialista. Realnost: v 177 dneh do specialista. In koliko se čaka v Avstriji?

Med drugim je komentator zapisal, da težava ni zgolj v dolžini čakalnih dob, ampak tudi v tem, da se s časom podaljšujejo. Kako to, da so čakalne dobe v Avstriji bistveno krajše? Zdi se, da je ključno sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, je zapisal Ban. 

Klemen Ban

komentarpolitikadružba