Is podcast
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo govorili o Katehezi Dobrega pastirja (KDP). Sestra Marjeta Cerar je predstavila program za usposabljanje staršev, duhovnikov, katehetov, vzgojiteljev in vseh, ki želijo spoznati, kako na preprost način posredovati velike skrivnosti krščanske vere otrokom in mladini. Do 20. maja so namreč odprte prijave za usposabljanje za prvo stopnjo KDP, torej za delo s predšolskimi otroki.
Začel se je teden molitve za duhovne poklice pod geslom Prosite Gospoda žetve! O tem smo govorili z župnikom iz Vinice Antonom Gnidovcem, z grosupeljskim župnikom Martinom Golobom smo se pogovarjali o katehumenih, z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom pa o tradicionalni vstajenjski procesiji na belo nedeljo. V tem tednu smo obhajali tudi 4. obletnico smrti nadškofa Alojza Urana.
Začel se je teden molitve za duhovne poklice pod geslom Prosite Gospoda žetve! O tem smo govorili z župnikom iz Vinice Antonom Gnidovcem, z grosupeljskim župnikom Martinom Golobom smo se pogovarjali o katehumenih, z župnikom iz Moravč Kancijanom Čižmanom pa o tradicionalni vstajenjski procesiji na belo nedeljo. V tem tednu smo obhajali tudi 4. obletnico smrti nadškofa Alojza Urana.
V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.
V oddaji smo še enkrat prisluhnili mislim škofov z velikonočnih vigilij, predstavili pa smo tudi program 68. mednarodnega kongresa evropskih krščanskih učiteljev, ki ga bo letos gostila Slovenija, ter povabili na seminar, ki ga v tem mesecu pripravlja Prenova v Duhu.
Na veliko noč je bil naš gost v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Vprašali smo ga, kako se spominja praznovanja velike noči v svojih otroških letih in kako ga doživlja danes, zastavili pa smo mu tudi vprašanja, povezana z današnjimi razmerami v Cerkvi.
Na veliko noč je bil naš gost v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Vprašali smo ga, kako se spominja praznovanja velike noči v svojih otroških letih in kako ga doživlja danes, zastavili pa smo mu tudi vprašanja, povezana z današnjimi razmerami v Cerkvi.
Pred časom je zemeljsko pot sklenila nekdanja ravnateljica Škofijske karitas Koper in ženska z velikim čutom za stisko soljudi, Jožica Ličen. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 ste slišali, s kakšnimi besedami so jo njeni najožji sodelavci pospremili na njeno zadnjo pot in kako se jo bodo spominjali. Naš sogovornik je bil tudi Luka Mavrič iz Urada za družino pri Nadškofiji Ljubljana.
Pred časom je zemeljsko pot sklenila nekdanja ravnateljica Škofijske karitas Koper in ženska z velikim čutom za stisko soljudi, Jožica Ličen. V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00 ste slišali, s kakšnimi besedami so jo njeni najožji sodelavci pospremili na njeno zadnjo pot in kako se jo bodo spominjali. Naš sogovornik je bil tudi Luka Mavrič iz Urada za družino pri Nadškofiji Ljubljana.
V oddaji ste med poudarki dogodkov minulega tedna slišali, kaj so ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma povedali škofje. Poročali smo tudi o delu in pomoči, ki so jo v lanskem letu uresničevali karitativni sodelavci in prostovoljci mariborske nadškofije in celjske škofije.
V oddaji ste med poudarki dogodkov minulega tedna slišali, kaj so ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma povedali škofje. Poročali smo tudi o delu in pomoči, ki so jo v lanskem letu uresničevali karitativni sodelavci in prostovoljci mariborske nadškofije in celjske škofije.
Oktobra lani se je sklenila prva faza sinode v Cerkvi. O tem, kaj njeni sklepi pomenijo za ljudi in kaj se v Sloveniji v tem času dogaja v duhu sinodalnosti, smo govorili s škofovim vikarjem v Kopru msgr. Slavkom Rebcem in sociologom dr. Igorjem Bahovcem.
Oktobra lani se je sklenila prva faza sinode v Cerkvi. O tem, kaj njeni sklepi pomenijo za ljudi in kaj se v Sloveniji v tem času dogaja v duhu sinodalnosti, smo govorili s škofovim vikarjem v Kopru msgr. Slavkom Rebcem in sociologom dr. Igorjem Bahovcem.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili reportažo iz Župnije Sodražica, kjer smo se udeležili svete maše ob obletnici smrti Božje služabnice Magdalene Gornik. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo predstavili in pokomentirali najnovejše statistične podatke o Cerkvi v Sloveniji. Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Saje, v uvodniku Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji zapiše, da obseg tega dokumenta dokazuje, da smo slovenski katoličani vtkani v slovensko družbo in želimo še naprej prispevati k napredku in skupnemu dobremu. Kako pa je s podeljenimi zakramenti? Več o tem v oddaji.
V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo objavili reportažo iz Župnije Sodražica, kjer smo se udeležili svete maše ob obletnici smrti Božje služabnice Magdalene Gornik. Z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem pa smo predstavili in pokomentirali najnovejše statistične podatke o Cerkvi v Sloveniji. Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Saje, v uvodniku Letnega poročila Katoliške cerkve v Sloveniji zapiše, da obseg tega dokumenta dokazuje, da smo slovenski katoličani vtkani v slovensko družbo in želimo še naprej prispevati k napredku in skupnemu dobremu. Kako pa je s podeljenimi zakramenti? Več o tem v oddaji.
To je pregledna oddaja, v kateri lahko slišite različne novice in prispevke iz slovenskih župnij in škofij.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.